Dejstvo je, da človeško telo mora iztrebljati. Nekateri lahko zadržijo bolj in več, a na koncu se iztrebljanju ne moremo ogniti. Ključno pri vsem tem pa je, da se že prvič, ko nas "kliče narava", zgodijo pomembne spremembe, ki za zdravje niso najboljše.

Najpomembneje je, kako se odziva telo. že ko prvič zadržite urin in/ali blato, se v telesu sprožijo zaviralni in zapiralni procesi. In to ni dobro. Namreč: ko telo pošlje signal, da mora nekaj storiti, mi pa se temu ne odzovemo, postanejo rektalne mišice zmedene. Koga naj poslušajo: klic narave ali možgane? Problem tega je, da se impulz zmedenosti širi po celem telesu in postane pravilo za cel organizem. Vedno. Tudi, ko gre za resnejše probleme. Najhuje, kar se lahko zgodi je, da telo v prihodnje pošilja le še mlačne signale, ker itak pričakuje, da jih ne boste upoštevali.

Še hujša stvar pa se skriva v kemični sestavi urina in/ali blata. Zavedati se moramo, da so v naših izločkih strupi, ki se jih organizem želi znebiti. Če vas v želodcu črviči, je to lahko začetek disfunkcije medeničnega dna, kopičenje toksinov pa lahko povzroči od črevesnih vnetij, do resnih okvar želodca. Mnogi poročajo, da zadrževanje blata lahko povzroči pruh, chronovo bolezen, celo žolčne, ledvične in trebušne kamne ...

Na žalost raziskave kažejo, da se že pri otrocih vedno več pojavljajo simptomi nepravilnega delovanja rektalnih mišic, kar je že danes velik problem v odrasli dobi zlasti pri politikih in učiteljih, profesorjih. Si predstavljate, da bi nekdo sredi konference ali sredi svojega predavanja moral na stranišče? In še: vse to so tudi posledice preveč sedenja (ne pozabite: danes sedimo več kot spimo).

Torej ... Prisluhnimo organizmu in upoštevajmo njegove potrebe.