Uporaba alg v vsakodnevni prehrani ni nič novega. Pred tisočletji so jih uporabljali Azteki, pa mnoga afriška plemena, tudi v Aziji so alge sestavni del vsakodnevne prehrane (sušijev ne bi bilo brez alg nori - to je črni ovoj okrog riža). Le v Evropi se zdi, da prednosti alg odkrivamo šele po letu 1970, ko se je pojavila prva analiza spiruline, najbolj razširjene alge na planetu. V 40 letih so znanstveniki potrdili pozitiven vpliv spiruline na zdravje, kot pripomoček pri hujšanju, kot prehransko dopolnilo ...

Spirulina ima namreč od 50 do 70 5 beljakovin (vsebnost se razlikuje glede na kraj in način pridelave). 100 gramov vsebuje samo 16 kalorij, ima visoko vsebnost vitaminov A, C, D, E in celo B12, ki je zelo pomemben za vegetarijance in bolnike z rakom. Spirulina stabilizira sladkor v krvi, topi maščobe, žlička spiruline deluje kot pol litra energijske pijače, izboljšuje počutje, krepi imunski sistem, normalizira prebavo, pomaga v boju proti alergijam ...

Statistika je nedvoumno na strani alg. Spirulina namreč vsebuje 300 % več kalcija, kot polnomastno mleko. Ima 2.300 % več železa, kot špinača, ki ga ima največ med vso zelenjavo. Ima 3.900 % več beta karotena, kot korenje, ki ga ima prav tako največ med vso zelenjavo. In ima 375 % več proteinov, kot tofu. žlička spiruline vsebuje toliko antioksidantov, kot 5 obrokov zelenjave. Ima 31-krat več rastlinskih hranil, kot borovnice, 700-krat več, kot jabolka ...

Čeprav je vzgoja in priprave spiruline razmeroma enostaven in utečen postopek, pa so cene nerazumljivo visoke (za kilogram spiruline je pri nas treba odšteti krepko več kot 50 evrov, v Franciji pa se cena doma pridelane spiruline giblje med 150 in 200 evri). Pri pridelavi naj omenimo le to, da se spirulina najbolje razvija v plitvinah (do 20 centimetrov globine), kjer se mešat z minerali bogata morska voda s sladko vodo. Poleg tega se spirulina, ki jo obdelajo s posebno tehniko sušenja (iznašli in patentirali so jo na Havajih), posuši v pičlih 3 sekundah!

Na trgu lahko srečamo havajsko, tajvansko, kitajsko spirulino in divjo spirulino, ki raste v jezerih in je pogosto izpostavljena onesnaženju in različnim toksinom. Prav tako so tudi cene zelo različne. Zaenkrat ima havajska spirulina največ hranilnih sovi, pri ostalih pa naj vas ne zavedejo bio in eko certifikati, ker so kriteriji za podeljevanje tako različni v vsaki državi posebej, da niso primerljivi med sabo, kaj šele, da bi ustrezali visokim standardom.

V Sloveniji boste večinoma dobili spirulino v tabletah ali prahu. Bolj vam priporočamo spirulino v prahu, ker jo lažje dodate jedem in tako poskrbite tudi za boljšo prebavo in vpojost hranljivih snovi.

1. Napitek iz kokosove vode


Gre za osvežilno pijačo z veliko beljakovin, vlaknin in vitamina B6, je pa veliko odvisno tudi od dodatkov. V mešalnik namreč dajte 1 dcl kokosove vode, 1 žlico spiruline, kombinirate pa lahko še z avokadom, banano, borovnicami, celo kakavom, napitek pa obogati tudi žlička mandljevega olja. Na koncu omenimo le opozorilo, da led sicer ohladi pijačo, hkrati pa mrzli napitki upočasnijo prebavo. Zdravih pijač nikdar ne kombinirajte z ledom.

2. Chia semena s spirulino


Ta napitek je odličen nadomestek za zajtrk, še posebej, če vas ta dan čaka naporno delo. V 1 dcl mleka dajte 6 do 8 žličk chia semen (količino prilagajajte okusi - kako gost puding želite imeti), dodajte 2 žlici spiruline, kot sladilo pa uporabite stevio, ali malo medu. Vse skupaj dobro premešajte in pustite stati 10 minut, da chia semena nabreknejo, potem pa lahko chia puding s spirulino pojeste z žlico, ali pa v kombinaciji z grškim jogurtom, namesto kravjega mleka pa lahko uporabite kokosovo, mandljevo ali kakšno drugo mleko. Le čokoladnega mleka ne mešajte z zdravimi sestavinami. Škoda sestavin.

3. Kumarični kanapeji z avokadom


Preprost in osvežujoč poletni prigrizek lahko naredite tudi tako, da kumare olupite in jih narežete na približno centimeter debele kolobarje. Iz avokada naredite pire, dodajte največ 2 žlici spiruline, malo soli, po okusu pa tudi paradižnik in sok limete. Vse skupaj dobro premešajte (najbolje ročno) in iz podstavkov iz kumar naredite osvežilne kanapeje. Za dekoracijo lahko uporabite češnjev paradižnik, na drobne koščke narezano čebulo, morda potresete s posušenim peteršiljem ali origanom ... Tak prigrizek ne redi (ker ni kruha), daje pa telesu neizmerno energijo in je bogat vir vitaminov.