Prav nenavadno je, da se o holinu tako malo govori, v resnici pa je izjemno pomemben v našem organizmu. Poznan je tudi pod imenom B4, ime pa izvira iz grške besede "chole", kar pomeni žolč, saj so ga prvič odkrili v žolču. Holin ima ključno vlogo pri delovanju možganov, mišic, jeter in srca saj prenaša signale med živčnimi celicami, nepogrešljiv pa je tudi pri presnovi maščob in pri zdravju jeter. Kljub temu, da je za telo tako pomemben, se pogosto zgodi, da ga v prehrani ne zaužijemo dovolj.

Holin in njegov vpliv na možgane in spomin

Holin je potreben za tvorbo acetilholina, to je nevrotransmiter, snov, ki omogoča prenos signalov med živčnimi celicami. Acetilholin ima pomembno vlogo pri spominu, učenju in razpoloženju. Raziskave kažejo, da zadosten vnos holina pomaga ohranjati kognitivne sposobnosti, zlasti pri starejših odraslih. Študija, objavljena v reviji Clinical Nutrition, je pokazala, da je uživanje 1000 mg holina dnevno tri mesece znatno izboljšalo kratkoročni in dolgoročni spomin pri odraslih, starih od 50 do 85 let, ki so imeli težave s spominom.

Holin in zdravje jeter

Jetra so organ, ki je izjemno pomemben za razstrupljanje telesa in presnovo maščob. Holin prispeva k preprečevanju nalaganja maščob v jetrih, kar zmanjšuje tveganje za nealkoholno zamaščenost jeter (NAFLD). Po podatkih Ameriškega inštituta za zdravje je pomanjkanje holina eden od dejavnikov, ki prispevajo k razvoju te bolezni.

Holin in delovanje mišic

Holin vpliva na živčno-mišično delovanje, kar pomeni, da je ključnega pomena za pravilno gibanje mišic. Brez zadostne količine acetilholina, ki ga telo proizvaja iz holina, bi imeli težave s koordinacijo in močjo mišic.

Holin in zdravje srca

Ena od ključnih funkcij holina je njegova vloga pri razgradnji homocisteina – aminokisline, ki je povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca. Višji vnos holina je povezan z zmanjšanim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Raziskava, izvedena na Univerzi v Severni Karolini, je pokazala, da ljudje z zadostnim vnosom holina redkeje zbolevajo za srčnimi boleznimi.

Koliko holina potrebujemo dnevno?

Priporočen dnevni vnos holina se razlikuje glede na starost, spol in življenjsko obdobje. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) so priporočene dnevne vrednosti naslednje:

• Dojenčki (0-6 mesecev): 125 mg
  
• Otroci (1-3 let): 200 mg
  
• Odrasli moški: 550 mg
  
• Odrasle ženske: 425 mg
  
• Nosečnice: 450 mg
  
• Doječe matere: 550 mg

Viri holina v prehrani

Najboljši naravni viri holina so:

• Jajca: eno veliko jajce vsebuje približno 147 mg holina.
  
  
• Piščanec in puran: 100 g piščančjega mesa vsebuje okoli 72 mg holina.
  
  
• Govedina: 100 g vsebuje okoli 110 mg holina.
  
  
• Tuna: 100 g tune vsebuje približno 65 mg holina.
  
  
• Losos: 100 g lososa vsebuje okoli 56 mg holina.
  
  
• Cvetača: ena skodelica (približno 100 g) vsebuje 47 mg holina.
  
  
• Blitva: ena skodelica vsebuje 35 mg holina.

Pomanjkanje holina in na kaj moramo biti pozorni?

Pomanjkanje holina je lahko vzrok za različne zdravstvene težave, kot so:

• Težave s spominom in koncentracijo.
  
• Utrujenost in pomanjkanje energije.
  
• Mišična oslabelost.
  
• Maščobna jetra.

Holin je ključno hranilo, ki ima pomembno vlogo pri delovanju možganov, jeter, mišic in srca. Ker ga telo samo ne proizvede dovolj, je pomembno, da ga zaužijemo s hrano. Jajca, piščanec, ribe in zelenjava, kot sta cvetača in blitva, so odlični naravni viri holina. Poskrbimo za uravnoteženo prehrano in dovolj holina, saj bomo tako pripomogli k boljšemu spominu, večji energiji in splošnemu zdravju.