Po spletnih straneh Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga je ustanovil pokojni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek, so že leta 2007 objavili povzetek študije, ki so jo naredili v ZDA. Skupina strokovnjakov, ki jih je izbrala njihova Agencija za zaščito okolja, je namreč proučevala vpliv spojin perfluori (o škodljivostih fluora smo na teh straneh že pisali tukaj). Pod tem imenom se namreč skrivajo spojine, ki so sestavni del izdelkov blagovnih znamk Teflon, Stainmaster, Gore-Tex in druge. Izhodišče ameriške raziskave je bila podobna raziskava v Kanadi iz leta 2001, rezultati pa so bili v obeh primerih skoraj identični: perfluori so dokazano škodljivi za zdravje.
Perfluori se skrivajo tudi pod oznako PFOA in predstavljajo potencialno nevarnost za razvoj raka jeter, testisov, trebušne slinavke in dojk. Vplivajo tudi na delovanje hormonskega, živčnega in imunskega sistema v telesu, povzroča pa gripi in vročici podobne bolezni.
Še bolj šokantno je bilo poročilo Greenpeaca (povzela ga je tudi slovenska izpostava), ki opozarja na še vedno izredno velike količine PFOA v najrazličnejših izdelkih. Po ameriški potrditvi škodljivosti je namreč podjetje DuPont, ki velja za največjega proizvajalca nevarnih spojin PFOA, obljubilo, da bodo do leta 2015 zmanjšali uporabo spornih substanc. Pa so jih? Verjamete?
Greenpeace je PFOA odkrila celo v otroških oblačilih (o tem so pisali TUKAJ) in priznanih blagovnih znamkah, kot so American Apparel, GPA, Primar, Nike. Za nas najbolj zastrašujoče je, da so bili testni izdelki kupljeni v Avstriji, na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji. Ali nam je lahko v uteho, da je 18 svetovno znanih korporacij obljubilo, da že od leta 2020 ne uporabljajo PFOA (v tej skupini so med drugimi Nike, Adidas, H&M, Levi's, Zara)?
Uteha bo bolj klavrna, ker na seznamu podpisnic gentelmenskega dogovora ni niti enega proizvajalca iz Kitajske od koder prihaja največ proizvodov sumljive kvalitete in sumljivih materialov.
Kako se izogniti nevarnostim PFOA?
Spojine perfluori imajo lastnost, da ne prepuščajo maščob, zato se zogibajte izdelkom z maščobami, ki so v papirni embalaži. Doma menjajte posodo, še zlasti posodo, ki je bila kupljena pred letom 2009! Zlasti otrokom ne kupujte plastičnih, impregniranih oblačil. Tudi majice z velikimi potiski so lahko nevarne. Izbirajte raje bombažna in lanena oblačila.
V raziskavi slovenskega Inštituta za varstvo okolja, ki so jo naredili jeseni 2011, je bilo od 45 testiranih izdelkov samo 15 takih, ki so ustrezali smernicam zdrave prehrane. Preostali izdelki so imeli sicer dovoljeno, a močno povečano vsebnost PFOA in sorodnih substanc.
Slovenski raziskovalci so analizirali 17 vzorcev keksov, krekerjev, hrustljavih kruhkov in žitnih kosmičev, pri čemer je bilo 14 izdelkov iz Slovenije. Le tretjina je bila povsem neoporečna.
Analizirali so tudi žgane pijače (10 iz Slovenije ter 3 iz Hrvaške in Srbije). Pri treh je bila namerjena vsebnost etilkarbamata nad priporočeno vrednostjo (gre predvsem za slivovo žganje, v enem primeru tudi breskovo žganje).
Nekoliko povečano vsebnost spojin PFOA in PFOS so zaznali še pri jajcih in izdelkih iz jajc (večinoma pri izdelkih s poreklom iz Slovenije!), vendar so bile namerjene vrednosti pod mejo dovoljenega, a visoko nad mejo, da bi lahko rekli, da so to izdelki popolnoma neoporečni.
Zaključek sicer je, da je hrana v naših trgovinah varna pred perfluori, vendar je od omenjene raziskave preteklo že kar nekaj vode ...