Za začetek nekaj statistike. Po podatkih iz leta 2011 je bilo v Sloveniji 567.400 družin. Od tega jih je bilo 25 odstotkov brez otrok, 40 odstotkov z enim otrokom, 29 odstotkov z dvema otrokoma, 5 odstotkov s tremi in 1 odstotek s štirimi ali več. Vprašanje, ki se ob tem poraja je: ali si mamice s tremi ali več otroki zaslužijo doživljenjsko mesečno rento?
Črnogorci so odločili: DA.
Pustimo podrobnosti črnogorske odločitve (njihov pogoj je, da so do tega nadomestila upravičene mamice s 25 let delovne dobe in, da ne smejo prejemati nobenih drugih nadomestil), raje pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi tak zakon sprejela Slovenija, ko se je osamosvajala. Danes ne bi govorili o prazni pokojninski blagajni in o staranju prebivalstva. Vsakomur je jasno, da lahko pokojninsko blagajno napolnimo z višanjem davkov in nižanjem pokojnin, lahko pa tudi tako, da poskrbimo za narastek. A v družbi, ki se stara, bodo razmere samo še slabše.
Dejstvo je, da nas je Slovencev vse manj.
Ob lanskem begunskem valu so se pojavile številke, kaj pomeni 500.000 beguncev za nemško gospodarstvo. Pol milijona beguncev je pol milijona več lačnih. Pol milijona prezeblih. Pol milijona bo čez nekaj let kupovalo avte (nemške seveda), plačevalo najemnine in plačevalo davke. Poleg tega so med begunci večinoma mladi ljudje pripravljeni poprijeti za kakršnokoli delo (roko na srce: to so dela, ki jih ponosni Nemci ne bi nikdar sprejeli). Za ta dela bi tako in tako Nemci uvozili poceni delovno silo iz Turčije, Bolgarije, Romunije, tudi Slovenije ... Ste že kdaj slišali, da se Nemško prebivalstvo stara? Ne, ker skrbijo za stalen dotok mladih, četudi beguncev.
Kaj pa mi?
Ker se deželice na sončni strani Alp še begunci izogibajo, bi morali toliko bolj razmišljati o spodbudah za številnejše družine. Znano je namreč, da dva zaposlena skrbita za pokojnino enega upokojenca in to razmerje se vsako leto niža. Otroci rojeni v letih slovenskega osamosvajanja bi danes že zasedali delovna mesta, plačevali davke in polnili pokojninsko blagajno. Ker govorimo o približno 20.000 družinah, ki bi dale več kot 60.000 novih moči, novih polnilcev državnih blagajn, je renta v višini povprečne pokojnine najmanj, kar bi si zaslužile mamice številčnih družin, mar ne?
Da o urejenem družinskem okolju in skrbno izbrani hrani ne izgubljamo besed.
Tako, kot nam je danes lahko žal, da rent za mamice nismo uvedli leta 1991, nam bo žal leta 2040, da tega nismo storili danes.
No, morda pa Slovencev takrat sploh ne bo več.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
