Kam nas je pripeljal razvoj, najlepše vidimo prav pri prehrani. Trudimo se, da bi živeli zdravo, vse pomembnejše postajajo teme za ohranitev narave, planeta. Skrbi nas ozonska luknja, skrbi onesnaženost mest. Skrbijo nas jedrski odpadki, pa balastne vode tankerjev. Prav zato je toliko bolj nenavadno, da nam je tako malo mar, kaj pojemo. Še več! Z nevarno hrano hranimo tudi naše otroke, ki so prihodnost planeta. Še malo pa bomo morali tudi zanje sprejeti okoljske varnostne ukrepe, ker je današnja mladina prva generacija ljudi, ki je zrasla ob hitri hrani, pesticidih, plastičnih masah, gensko spremenjenih živilih in vseh drugih strupih tega sveta. Rezultati seveda niso vidi takoj. Organizem mladega človeka je namreč še dovolj močan, da se ubrani pred vsiljivci. A kaj, ko po 40. letu presnovni procesi začno nazadovati in po 50. letu je moč želodčne kisline za polovico manjša, kot pri 30. letih.
Ključno vprašanje tako ostaja, zakaj ljudje, kljub tisočerim dokazom, da je zelenjava boljšega okusa, bolj zdrava, raznolika, barvita, kljub temu pa še vedno raje posegamo za instant okusi. Mar ne bi bilo bolj praktično, da bi brokoli imel isti okus, kot pečen krompirček?!
1. Lenoba
Ljudje smo že od pamtiveka naprej nagnjeni k lenobi. Nekateri celo verjamejo, da je lenoba gibalo razvoja. Če je res, potem imamo problem, ker smo prva generacija v zgodovini človeštva, ko imamo več hrane, kot je potrebujemo. Mladi, ki danes šele vstopajo v svet, so se rodili v družbo izobilja, televizije in računalnikov, elektrike, lagodnega dela in kopice pravic. To so idealni pogoji za lenobo.
Hrana, še zlasti in predvsem hitra hrana nam je dostopna kjerkoli. Imamo avtomate za hrano, avtomate za kavo in vse mogoče sokove, s sladkorjem nad dobesedno zasipavajo. Isto velja za sol in ogljikove hidrate. Pot do čokoladice ni bila še nikdar tako enostavna ...
Na drugi strani pa pomislite, kje lahko najdete svež korenček, kumaro, grah, sadje. Če vaša pot v službo ne pelje skozi trg, vam ne preostane drugega, kot nakup zelenjave pri veletrgovcih, ki pa tudi ne slovijo, kot verniki s humano noto. Vsi se zavedamo, da zmaga najcenejši ponudnik in ne najkvalitetnejši. Zakaj bi torej nek trgovec vztrajal na ultra lokalnem, urejenem in zdravem trgu domačinov, ko pa vse to dobijo za bistveno nižjo ceno - s pesticidi vred.
Ljudje zaradi lenobe kupimo tisto, kar nam je bliže in pri roki.
2. Bolezni
Pogost nas zaradi nepravilne prehrane boli želodec. Spet druge muči sladkorna, jim zatekajo sklepi zaradi protina, da o žolčnih, ledvičnih in želodčnih kamnih ne izgubljamo besed. Ob tem moramo dodati, da je cela vrsta škodljivih bolezni nastala šele pred 40 leti, ko se je tudi začel razmah procesirane hrane z veliko sladkorja in škodljivimi trans maščobami. Poleg tega taka hrana redi, nas dela utrujene, apatične in nam po tej strani še dodatno škoduje.
In ne, tudi bolezni niso dovolj velik motivator, da bi se prehranjevali bolj zdravo.
3. Evolucija nas ubija
Človek se je svetu izobilja hitro privadil in prav tu se skriva srčika problema. Ljudje namreč ne izbiramo dejanskih okusov in vplivov na počutje, zdravje, dolgoživost, pač pa hlepimo po enostavni hrani, enostavnih maščobah, enostavnih ogljikovih hidratih, enostavnih sladkorjih, ker nam to daje hipno moč. Problem, ki se zdi, da je v nas samih, v resnici sploh ni na strani potrošnikov.
V resnici tudi problem ni.
Gre zgolj za to, da je prehranska industrija že pred pol stoletja odkrila, kako delujejo človeški možgani in jim ni bilo težko izdelati produkte, ki so svetlobna leta za zdravimi živili, vendar se v želodcu izredno hitro razgradijo v osnovne gradnike moči.
Rečemo lahko, da nas je evolucija pripeljala do vrha moči, zdaj pa nas bo še do izumrtja.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
