Problem sladkorja je tudi v tem, da enkrat govorimo o rafiniranem sladkorju, drugič o ogljikovih hidratih, čeprav je na koncu to eno in isto. V osnovi namreč poznamo preproste in enostavne ogljikove hidrate, posebnost rafiniranega sladkorja pa je, da so to čiste kalorij in prav nič druga.
Ker se ogljikovi hidrati nahajajo v vsaki zelenjavi, vsakem sadju in žitaricah, je odgovor preprost: človeško telo ne potrebuje rafiniranega sladkorja. Če želite jesti zdravo, ne smete jesti nič sladkanega.
Zastrašujoč pa je še en zastrašujoč podatek: kar 74 odstotkov procesirane hrane vsebuje rafiniran sladkor. Rafiniran sladkor namreč najdemo tudi v mesnih proizvodih, mlečnih in pekarskih proizvodih, testeninah, brezalkoholnih pijačah ... Zakon ne obvezuje proizvajalcev, da na deklaracije zapišejo, koliko sladkorja je v izdelku, poleg tega sladkor pogosto skrivajo pod drugimi imeni kot so malteks, dekstroza, rižev ali ječmenov slad, koruzni sirup ...
Preveč rafiniranega sladkorja povzroči probleme s hormoni, težave z inzulinom, povečujejo se maščobne obloge, viša pritisk ... Preveč inzulina onemogoča hormon leptin, ki v našem telesu kontrolira apetit. Res ni nobenega razloga, da bi uživali rafiniran sladkor.
Sladkor, ki ga dobimo iz sadja in zelenjave, je nekoliko drugačen. Ker ga zaužijemo skupaj z vlakninami, se prehajanje sladkorja v kri upočasni, sladkor pa telesu daje energijo.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
