Bolj zavedni gostinci, ki jim je mar za svoje goste, so že davno dodali na jedilne liste oznake, ki opozarjajo na vsebnost alergenov in snovi, ki povzročajo preobčutljivost. Žalostno je, da večina za to potrebuje odredbo, še bolj nerazumljiv pa je njihov odpor, ker da bodo zaradi tega kar čez noč propadli (vsaj tako je razbrati iz njihovih ogorčenih izjav).
Pri Vem, kaj jem odredbo absolutno podpiramo iz vsaj dveh razlogov.
Prvi je seveda zdravje potrošnikov.
Drugi pa nemarnost gostincev, ki upajo gostom potisniti v roke kup zlepljene, zamaščene in pomendrane plastike, kar naj bi nekoč bil jedilni list. Še huje pa je, da v poplavi kulinaričnih oddaj, resničnostnih šovov, knjig, spletnih portalov in vsesplošne obsedenosti s hrano, večina ni pogruntala, da časov, ko so lahko gostom ponudili v fritezi pečene lignje in krompir z zelenjavo, ki je še pred petimi minutami bila zamrznjena, ni več.
Saj vem: tam, kjer je povpraševanje, je tudi ponudba. Zato je odredba namenjena vsem nam (spomnite se tega, ko boste naslednjič naročali gobovo juho iz vrečke in teden dni staro pečenko, ki je še sosedov pes ne povoha).
Če bi lastniki lokalov premogli vsaj malo empatije, potem bi že zdavnaj menjali jedilne liste in z nutricističnimi podatki obogatili ponudbo (ne pa, da v njih vidijo grožnjo, ki bo gostom pobrala apetit). Mar ni že čas, da se znebimo kosil tipa "viner šnicl, pomfri in mešana solata".
Šnicli vseh vrst in ocvrti lignji so sramotilci slovenske turistične podobe!
Višek ironije pa je, da bodo tisti, ki se odredb držijo po črki zakona, na konec jedilnika vstavili šifrant z enigmatsko premetanko, katere rešitev je, kaj katera jed vsebuje. Kot bi brali star gusarski zemljevid, kako do zaklada. Inšpektorji bodo zadovoljeni, vse bo po zakonu, gostje pa naj se znajdejo, če se morejo.
Se prav nič ne čudim, da v Sloveniji nimamo nobene mišelinove zvezdice, na srečo gostincev pa mišelinove šibe (še) ne obstajajo. Te bi še kako pele v naših krajih ...
P.S.
Gostinci in trgovci bodo morali od 13. decembra 2014 označevati alergene v živilih. Takrat začne veljati uredba o zagotavljanju informacij o živilih porabnikov. 44. člen določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku.