Poznamo več kot 70.000 vrst gob, jesen pa je čas, ko so gobe pogosteje na jedilniku. Pomembno je vedeti, da so gobe v resnici rastline brez klorofila in, da se hranijo zajedavsko, ali pa so gniloživke. Sicer pa gobe vsebujejo številne vitamine, tudi riboflavin, tiamin in niacin. Med vitamini je največ vitaminov kompleksa B, veliko vitamina C in D, pa seveda tudi betakarotena oziroma vitamina A. V gobah je tudi veliko mineralov: železa, bakra, kalija, kalcija, magnezija, natrija, cinka.
Lisičke so poleg jurčkov najbolj priljubljene gobe pri nas, imajo izjemen protitumorski učinek, izboljšujejo imunski sistem in blažijo vnetja v telesu. Lisičke imajo 3-krat več vitamina A kot korenje. Velika posebnost lisičk pa je, da so zelo redko črvive. Razlog pa se skriva v hinomanozi, to je snov, ki jo žuželke ne prenašajo. Ta snov je za človeka neškodljiva in nima stranskih učinkov. Zaradi svojih zdravilnih učinkov se hinomanoza pogosto uporablja v veliko medicinskih preparatih.
Žal pa ima hinomanoza en velik problem. Gre namreč za toplotno zelo občutljivo snov, ki pri temperaturi med 50 in 60 stopinj Celzija v celoti propade, uničimo pa jo tudi s soljo.
Hinomanoza spodbuja tudi nastanek encima ergosterola, ki je pomemben za čiščenje jeter, in trametonolinove kisline, ki uničuje viruse hepatitisa in ima hepatoprotektivni učinek.
Zaradi naštetega so najboljše posušene lisičke. Ko so lisičke posušene, jih zmeljite v prah in dovolj je, da žličko lisičk v prahu pomešate s kozarcem vode. Tako mešanico popijte zjutraj in zvečer.
Upoštevajte pa še nekaj: lisičke so težke za želodec, zato se gobam zvečer raje izogibajte, še posebej, če imate težave z želodcem in prebavili.
Vas te vsebine zanimajo in bi želeli biti obveščeni o novostih?
