Na svetu nas je že več kot 8 milijard in samo 100 najbogatejših ima v rokah tako bogastvo, kot ga ni imelo še nikdar. Poleg tega so danes ti izbranci zelo dobro povezani (nekoč so najbogatejši delovali precej vsak zase), v rokah pa imajo vso potrebno industrijo in tehnologijo, da upravljajo z našimi potrebami (kajne Elon, Bill in Arnault?).
Na Vem kaj jem smo nedavno pisali o priznanju ZDA iz leta 1992, da so fluor namerno dodajali vodi, da bi bili ljudje bolj apatični in bi jih lažje držali pod nadzorom. Temu zgledu so sledile praktično vse države sveta. Tudi Jugoslavija in kasneje Slovenija! Na tej tiskovni konferenci, kjer so skesano govorili predvsem o nevarnostih fluora, so visoki predstavniki FDA (Ameriške zvezne agencije za zaščito zdravja) povedali, da je bil fluor samo del večjega načrta iz leta 1950. Takrat so se že nakazovali obrisi nove gospodarske krize, ki bi spet lahko pripeljala do vojne (ne pozabimo, da sta obe svetovni vojni nastali zaradi nezadovoljstva ljudi!). Vsi, ki so poznali posledice obeh atomskih bomb na Japonsko, so vedeli, da svet tretje vojne ne bo preživel. Poleg tega je primanjkovalo vseh vrst surovin, bolnice so bile natrpane ljudi, ki so bili ranjeni še od vojne, služb praktično ni bilo ...
Takrat so rešitev ponudili najbogatejši. Ponudili so jo v obliki hrane, natančneje sladil, in navideznega lagodja (televizija, entertainment). Temu bi lahko rekli izvorni greh.
Bogatim denar nič ne pomeni
Danes ima 100 najbogatejših v rokah približno 880 milijard dolarjev, od tega je 300 milijard na tak, ali drugačen način povezanih s prehransko, kmetijsko industrijo.
Mislite, da je naključje, da je prav združenje najbogatejših najelo priznanega genetika dr. Roberta Horscha, da vodi raziskave na genetsko spremenjenih vitaminih? Za plačo 264,5 milijona dolarjev se verjetno pričakujejo temu primerni rezultati.
Ali ste vedeli, da je Bill Gates leta 2010 kupil 50.000 delnic razvpite semenske korporacije Monsanto. Vrednost nakupa je bila 23 milijonov dolarjev, kar je za družino Gates skromno, tega nakupa pa ne bi nihče omenjal, če ne bi šlo za konsolidacijo naložb. Uradnega podatka ni, neuradno pa se špekulira, da je Gates in njegova fundacija (beri: 100 najbogatejših) s tem pridobila večinski delež in kontrolo nad globalnim kmetijstvom. Zakaj?
Potem je tu še nenavaden projekt z nedolžnim imenom Nadzorovano starševstvo, ki so ga razvili pri Ameriškem evangeličanskem društvu, bogati pa ga izdatno podpirajo. Bill Gates je celo v nekem intervjuju leta 2003 priznal, da je bil zaveden s strani evangelika Thomasa Malthusa. Kaj konkretno je imel v mislih, kako zaveden, ni znano, a kljub priznanju "napake" se njihovo sodelovanje ni ustavilo. Še več: nadzorovano starševstvo se širi na druge kontinente (predvsem Afriko), kjer že vedo, da ta projekt v resnici pomeni nadzor nad številom prebivalstva (mimogrede: v Afriki ima 40 % starejših od 50 let zdravstvene težave, torej so strošek za državne proračune).
Ali je torej nadzorovano starševstvo lepši izraz za iztrebljanje neuporabnih jedcev?
Dikcija neuporabnih jedcev je mnogim težko razumljiva. Kakšna zarota je to, če imajo ljudje veliko, celo preveč hrane? Tudi sladkega življenja se nihče ne brani, mar ne?
Žal pa so stvari daleč od idiličnih ...
Zanimivo situacijo najdemo po spletu, vanjo pa je posredno in tudi finančno vpleten internetni velikan Google. Vse več raziskovalcev, biologov in zdravnikov ugotavlja, da so ogljikovi hidrati vzrok mnogim zdravstvenim težavam. Hidrati sicer za kratek čas telesu dajo energijo, a ste že čez pol ure še bolj lačni, še bolj žejni, postanete odvisni, se redite ... Verjetno vam je jasno, da korporacije ljubijo takšne potrošnike. Zlasti prehranske in farmacevtske (kdo pa ima danes največje dobičke?!).
Na drugi strani že pol manj beljakovin in maščob daje telesu enako količino energije, ki se v telesu počasi razvija, zato imate dlje časa občutek sitosti, pa tudi energijo telo dobiva na način, ki se ne skladišči in odlaga znotraj našega organizma.
Ko so pred 20 leti skandinavski zdravniki prvi začeli dvomiti v čarobno moč ogljikovih hidratov, so se takoj pojavili plačani raziskovalci, katerih edini namen je bil zmesti javnost, zamegliti sliko.
Ali je človek, ki ogljikove hidrate nadomesti z maščobo, res bolj zdrav? Ali je res, da bi, če bi vsi ljudje na svetu nehali jesti ogljikove hidrate, izkoreninili sladkorno, debelost, srčno-žilne bolezni? Si predstavljate ob kakšen zaslužek bi bili nekateri?!
LCHF
Kratica LCHF (low carbonate, high fat) ni dieta, kot jo nekateri napačno razumejo, pač pa je način življenja in drugačen pogled na svet. LCHF mnogi pravijo tudi paleo dieta, ker naj bi šlo za način prehranjevanja, kot ga je imel človek v pradavnini, kar je sicer res, vendar se za tem skriva še ena marketinška potrošniška prevara.
Lep primer so denimo vitaminski dodatki za smutije, ki so zadnje čase zelo popularni. Zakaj bi poleg svežega sadnega napitka potreboval vitaminske in mineralne dodatke?! morda zato, ker sadje le ni tako sveže, kot bi lahko bilo? Ker nima tako močnega okusa, kot smo vajeni?
In kakšno vezo ima Google z LCHF?
Če berete strokovne medicinske, pa tudi poljudno-znanstvene članke, skoraj povsod omenjajo škodljivost ogljikovih hidratov. O tem je vsa stroka enotna. Nekateri so celo tako skrajni, da predlagajo popolno prepoved ogljikovih hidratov, celo ideje o davku se pojavljajo (lep primer iz naših krajev so sladke pijače), drugi spet navijajo za skladnost in zmernost, kratice LCHF pa praktično nihče ne omenja. Iskalnik Google v svojih statistikah našteje dobrih 80 tisoč iskanj termina LCHF na mesec. Kako malo je to, govori podatek, da jih je zelena coca-cola imela več kot 2 milijona.
Ali to pomeni, da ljudi ne zanima zdrava hrana in imajo raje sladko, industrijsko, umetno? če je nekaj zeleno, še ne pomeni, da je bio, eko ...
Razlog zakaj se o LCHF več ne govori se skriva v oglaševalcih. Svetovni splet (dve tretjini oglasnega kolača kontrolira Google s sistemom AdWords) temelji na ključnih besedah. Tiste ključne besede, ki jih zakupi več oglaševalcev, imajo več spletnih strani. Tam kjer ni oglaševalcev, tudi ni spleta. Bolj idealnega sistema, kot je oglaševanje po ključnih besedah, si najbogatejši niso mogli želeti. Če nečesa nočeš, pač ne oglašuješ.
Da bo pa slika jasnejša, moramo spomniti še na vesti iz marca letos, ko je Larry Page, eden od soustanoviteljev Googla, "doniral" milijardo dolarjev za projekt, ki ga vodi Monsanto. Tisti Monsanto v katerega je Gates vložil milijone. Tisti Monsanto, ki ima patent za najbolj razširjeno sladilo na svetu aspartam in so v ZDA že dosegli, da ga sploh ne rabijo več omenjati na deklaracijah, ker je bojda že tako razširjen, da bi a morali povsod pisati. In še bi lahko naštevali ...
Statistika tudi pravi, da smo Slovenci danes za 10 kilogramov težji, kot smo bili ob osamosvojitvi. V ZDA je predebelih tretjina otrok. Drastično debelih! Sladkorno ima polovica ljudi v zahodnem delu sveta (Evropa, tudi Slovenija, ZDA). Najrazličnejše kapi so vzrok smrti pri tretjini moških. Velja za razvite zahodne države.
Na drugi strani pa Švedi z analizami dokazujejo, da za kapi sploh ni kriv holesterol, pač pa nenaden upad holesterola. Tamiflu, zdravilo za gripo, se izkaže kot navaden placebo. Prehranski dodatki so najbolj nekontrolirano področje v svetu, ki kontrolira vse kar je mogoče.
Zadnjič je nekdo vprašal, kako bodo čez 100 let gledali na današnji čas. Tehnologija bo zagotovo močno napredovala, pa se bodo smejali današnjim telefonom, televizorjem, avtomobilom, zgražali pa se bodo, ko bodo videli, kaj jemo. Zato je zelo pomembno, da smo že danes sposobni treznega razmisleka, kaj je zdravo za naše telo.
To pa lahko naredimo le, če vemo kaj jemo.