Proso je vulkan zdravja na katerega smo pozabili

Danes, ko se vse več ljudi sooča s preobčutljivostjo na gluten (ta problem naj bi imelo že skoraj 2 % ljudi), v Evropi počasi na novo odkrivajo proso. V Sloveniji je ta trend še zanemarljiv, vendar proso ne vsebuje glutena, je hitreje in lažje prebavljiv kot denimo ajda, je bolj hranljiv, kot riž in koruza, ter cenejši in lažje dostopen, kot kvinoja in amarant. Prosena kaša naj bi bila dobra za zdravljenje raka, preprečuje zakisanost, čisti telo, znižuje holesterol, obnavlja črevesno floro, izboljšuje spomin, obnavlja kožo, nohte, lase, učvrščuje kosti ...

Proso je edino žito z alkalnim učinkom, glede na vplive na naše zdravje pa mu ne rečejo zastonj vulkan zdravja.

Problem prosa je, da je v začetku 20. stoletja dobilo oznako, da je žito revnih. Približno tako, kot kvinoja in amarant v Južni Ameriki, pri nas pa se prodaja kot suho zlato.

100 gramov prosa vsebuje 9,8 gramov beljakovin, 3,9 gramov maščob (prav ta maščoba mnoge moti, saj jedi iz prosa malenkost pogreni), 68,8 ogljikovih hidratov, poleg tega pa še veliko fosforja, magnezija, železa, kalcija in celo skupino vitaminov B.

Danes se proso še največ uporablja v Tuniziji, kjer ga poznamo pod imenom kuskus in gre v resnici za prepečeno proso. Pri nas pa se trenutno največ uporablja prosena kaša, ki jo lahko kombiniramo tako s suhim (ali svežim) sadjem, ali pa zabelimo z ocvirki. V mrzlih mesecih se proso zelo dobro poda skupaj s kislim zeljem, ali repo.

In še nekaj ... Naj vas ne zavedejo napisi o prosenem kruhu. Kruh narejen samo iz prosene moke je zelo drobljiv in ga v trgovinah redko najdemo. Večinoma gre za zmesni kruh iz polnozrnate pšenice ter pirine in prosene moke v razmerju 3 : 1 : 1. Tak kruh seveda vsebuje gluten in nima toliko zdravilnih učinkov.

Stari ljudski rek govori: če želiš uživati bogastvo bogatih, moraš imeti apetit siromakov. Bodite pozorni na proso.