
Predstavljajte si, da v lokalni trgovini za drobiž kupite žito, ki vsebuje več mineralov kot riž, se hitreje prebavi kot ajda in stane večkrat manj kot kvinoja. Verjetno bi ga naložili v košarico brez razmišljanja. Pa ga ne – ker se mu reče proso in ker smo nekako pozabili, da sploh obstaja.
Znan mi je primer gospe, ki je po priporočilu dietetičarke proseno kašo začela uživati vsak dan za zajtrk. Po tednu dni je poročala, da se ji je prebava bistveno umirila, jutri ni več vstajala z občutkom težkega želodca. Ni šlo za čarobnost – šlo je preprosto za to, da je zamenjala bel kruh za proso.
Čeprav se proso v naših krajih uporablja že stoletja, pa je danes po priljubljenosti daleč za krompirjem, rižem in testeninami. Razlog je presenetljiv: v začetku 20. stoletja je proso dobilo oznako žita revnih – podobno kot kvinoja in amarant nekoč v Južni Ameriki, kjer ju danes prodajajo kot suho zlato. Pri nas je ravno obratno: proso je dostopno, poceni in pogosto prezrto.
Danes, ko se vse več ljudi sooča s preobčutljivostjo na gluten – ocenjuje se, da ima ta problem že velik del populacije, ki tega morda sploh ne ve – v Evropi počasi na novo odkrivajo proso. V Sloveniji je ta trend še zanemarljiv. A čas je, da to spremenimo.
Proso ne vsebuje glutena, je hitreje in lažje prebavljivo kot denimo ajda, bolj hranljivo kot riž in koruza ter cenejše in lažje dostopno kot kvinoja in amarant. A kar ga resnično loči od ostalih žit, je njegova alkalnost: proso je edino žito z alkalnim učinkom, kar pomeni, da v telesu ne povzroča zakisanosti, temveč jo pomaga uravnavati.
Znanstvene raziskave to potrjujejo. Po pregledu objavljenem v reviji PMC (National Institutes of Health) ima proso številne potrjene pozitivne vplive na zdravje: pomaga pri preprečevanju sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni in prebavnih težav. Podobno ugotavlja obsežen pregled v reviji Journal of Food Science (ScienceDirect), ki poudarja visoko vsebnost antioksidantov, prehranske vlaknine, nizek glikemični indeks in brezglutenski profil prosa.
100 gramov prosa vsebuje 9,8 gramov beljakovin, 3,9 gramov maščob (prav ta maščoba je razlog, da jedi iz prosa včasih malenkost pogreni – to je povsem naravno), 68,8 gramov ogljikovih hidratov, poleg tega pa še veliko fosforja, magnezija, železa, kalcija in celotno skupino vitaminov B.
Raziskava objavljena na PubMed potrjuje, da je hranilni profil prosa izjemen: vsebuje kalcij, fosfor, kalij, natrij in magnezij, poleg tega pa celoten spekter aminokislin. Magnezij je posebej dragocen – igra ključno vlogo v delovanju mišic in živčnega sistema ter pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in tlaka.
Proso vsebuje tudi niacin (vitamin B3), tiamin (B1) in folno kislino – vitamine, ki so ključni za energijski metabolizem, delovanje živčevja in tvorbo rdečih krvnih celic. Če vas zanima, kako so žita nasploh koristna pri uravnavanju holesterola in sladkorja, boste ugotovili, da proso v tej skupini ni nobena izjema.
Danes se proso še največ uporablja v Tuniziji, kjer ga poznamo pod imenom kuskus – v resnici gre za prepečeno proso. Pri nas pa se trenutno največ uporablja prosena kaša, ki jo lahko kombiniramo s suhim ali svežim sadjem ali pa jo zabelimo z ocvirki. V mrzlih mesecih se proso zelo dobro poda skupaj s kislim zeljem ali repo.
Če iščete navdih za brezglutensko kuhanje, si poglejte tudi primerjavo ajde in kvinoje – proso pa se po hranilni vrednosti temu paru brez težav postavi ob bok, in to za bistveno nižjo ceno.
Naj vas ne zavedejo napisi o prosenem kruhu. Kruh, narejen samo iz prosene moke, je zelo drobljiv in ga v trgovinah redko najdemo. Večinoma gre za zmesni kruh iz polnozrnate pšenice ter pirine in prosene moke v razmerju 3 : 1 : 1. Tak kruh seveda vsebuje gluten in nima enakih lastnosti kot čisto proso. Če vas tema glutena zanima podrobneje, preberite 6 znakov, da ste občutljivi na gluten, pa tega ne veste.
Proso je eno tistih živil, ki jih prehrana 21. stoletja neupravičeno zapostavlja. Je brezglutensko, alkalno, hranilno bogato, prebavljivo, poceni in vsestransko. Stroka ga vse bolj prepoznava kot dragocen del uravnotežene prehrane – vsebina tega članka je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika ali dietetičarke.
Stari ljudski rek govori: "Če želiš uživati bogastvo bogatih, moraš imeti apetit siromakov." Bodite pozorni na proso.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
