
Predstavljajte si žar, na katerem cvrčijo klobase in zelenjava, vi pa poleg njih na rešetko previdno položite … rezino lubenice. Sosedje vas debelo pogledajo, vi pa mirno obrnete rezino, počakate, da sladkor rahlo karamelizira, in ponudite kos, ki je na zunaj rahlo osmojen, znotraj pa še vedno sočen in presenetljivo bogat okusov. To ni kulinarična ekscentričnost – to je trik, ki ga poznajo tisti, ki so se že naveličali istih solat in enakih prilog vsako poletje.
Znanka, ki vsako poletje gosti družinsko srečanje s žarom (o njeni izkušnji s pripravo poletne solate smo že pisali), mi je nekoč povedala, da je prvič pečeno lubenico postregla skoraj iz obupa – zmanjkalo ji je prostora na mizi za še eno običajno solato. "Mislila sem, da bo katastrofa," je rekla, "pa je bila prva stvar, ki je zmanjkala." Od takrat lubenica, zelena solata in avokado na žaru pri njej niso več izjema, temveč stalnica vsakega poletnega druženja.
Kaj se torej dogaja s temi tremi živili, ko jih namesto v skledo za solato položimo na vročo rešetko?
Ko se boste opogumili in lubenico popekli na žaru, jo še malo začinite. Poleg soli izredno dobro paše tudi drobno nasekljana čebula in malo olivnega olja. Pecite približno 5 minut, da sladkor karamelizira – podobno, kot pri paradižniku, kjer toplotna obdelava po nekaterih ugotovitvah izboljša izkoristek likopena, rdečega antioksidanta, po katerem je lubenica poleg paradižnika ena najbogatejših naravnih virov (PubMed). Ameriški USDA je v obsežni analizi lubenice identificiral več kot 1500 različnih fitokemičnih spojin in jo označil za odličen vir antioksidantov, nebeljakovinskih aminokislin in likopena (USDA Agricultural Research Service). Iz pečene lubenice lahko naredite tudi presenetljivo dober "lubenica burger" – slasten poletni obrok brez mesa. Če se sprašujete, kako sploh izbrati zrelo lubenico, preden jo sploh položite na žar, si pomagajte z našim vodnikom Kako veste, kdaj je lubenica zrela in dobra?, za tiste, ki jim je bolj do osvežilnega napitka kot do žara, pa je zanimiv tudi recept za Napitek iz lubenice in kokosovega mleka. Ker gre za naravni diuretik, jo je – kot smo pisali v prispevku Zvečer ne jejte lubenice – in tukaj je razlog, ki vas bo presenetil – priporočljivo jesti prej čez dan kot tik pred spanjem.
Zelena solata na žaru povsem spremeni okus. Solato prav tako potresite s ščepcem soli in olivnim oljem, uporabite lahko tudi nariban parmezan in nekaj kapljic vinskega kisa. Pecite 1 do 2 minuti – ravno dovolj, da zunanji listi rahlo ovenijo in dobijo dimljeno noto, srce glave pa ostane hrustljavo. Zelena solata je sicer znana predvsem po visoki vsebnosti vode in vlaknin, ki po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k boljši prebavi in daljšemu občutku sitosti; kdaj lahko ta sicer koristna vlaknina povzroči tudi napihnjenost ali je manj primerna, pa smo podrobneje opisali v članku Kdaj je zelena solata lahko problematična.
Pečen avokado nase močno veže različne okuse, popečen pa dobi izrazit vonj po dimljenem. Peči ga morate zelo počasi, poleg pa zelo dobro paše tudi šetraj. Dobra novica za tiste, ki se bojijo, da bo visoka temperatura "uničila" zdrave maščobe: mononenasičene maščobe, po katerih je avokado še posebej cenjen, veljajo za razmeroma toplotno obstojne, kar pomeni, da so primerne tudi za pripravo na višjih temperaturah (Cleveland Clinic, Harvard T.H. Chan School of Public Health – The Nutrition Source). Če vas zanima, koliko avokada je dnevno še smiselno pojesti, si oglejte članek Koliko avokada je preveč? Odgovor vas bo presenetil …, za širši pregled njegovih koristi pa je na voljo tudi prispevek 7 razlogov, zakaj jesti avokado.
Skupna nit vseh treh živil na žaru je preprosta: visoka temperatura spremeni strukturo sladkorjev in vode v celicah, zato okusi postanejo bolj koncentrirani, teksture pa presenetljivo raznolike – od karameliziranega roba lubenice do rahlo dimljenega avokada. Gre za majhen kulinarični eksperiment, ki poletni žar popestri brez veliko dodatnega truda, hkrati pa ohranja večino hranilnih prednosti, po katerih so ta živila sicer znana.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:



