Ali lahko ocvrta hrana poveča tveganje za tesnobo in depresijo?

Statistika pove, da povprečen Evropejec poje okoli 7 kilogramov ocvrtega krompirja na leto, Američani pa še več, približno 13 kilogramov. Toda za hrustljavo skorjico se skriva vprašanje, ki ga znanost šele zadnja leta bolj resno preučuje: ali lahko redno uživanje ocvrte hrane, še posebej pomfrija, vpliva ne samo na telo, ampak tudi na naše razpoloženje in duševno zdravje?

Kaj pravijo raziskave: številke, ki vas utegnejo presenetiti



Leta 2023 je skupina raziskovalcev z Univerze Zhejiang na Kitajskem objavila obsežno študijo v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. V 11 letih so spremljali več kot 140.000 ljudi in pri tem zabeležili 8294 primerov tesnobe in 12.735 primerov depresije. Rezultati so pokazali, da so ljudje, ki so redno uživali ocvrto hrano, imeli 12 % večje tveganje za razvoj tesnobe in 7 % večje tveganje za razvoj depresije.

Najbolj občutljiva skupina so bili mlajši odrasli in moški, pogosto tudi kadilci. Poleg tega so imeli ti ljudje večinoma višji indeks telesne mase (BMI), nižje prihodke in nižjo izobrazbo. To pomeni, da pomfrit ni le hrana, ampak se pogosto povezuje tudi s celotnim življenjskim slogom, ki lahko dodatno vpliva na zdravje.

Kaj je akrilamid in zakaj je pomemben?

Ko krompir ali drugo hrano ocvremo pri zelo visoki temperaturi, nastane snov, imenovana akrilamid. To je kemični stranski produkt, ki ga v naravi ne najdemo v surovem krompirju, temveč nastane šele pri pečenju ali cvrtju nad 120 stopinjami Celzija.

Akrilamid pomeni snov, ki nastane, ko se sladkorji in aminokisline (beljakovinske gradnike) združijo med segrevanjem hrane.

Raziskave so pokazale, da akrilamid lahko povzroča vnetja v možganih in živčnem sistemu, kar bi lahko pojasnilo povezavo z duševnimi težavami, kot sta tesnoba in depresija. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je že leta 2015 opozorila, da je akrilamid "potencialno rakotvoren" in da dolgoročno škoduje živčnim celicam.

Čeprav je težko dokazati neposredno povezavo med pomfrijem in depresijo, so znanstveniki prepričani, da je vnetje v možganih eden izmed ključnih dejavnikov.

Tesnoba in depresija: problem 21. stoletja

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je danes na svetu več kot 280 milijonov ljudi z depresijo in še več kot 300 milijonov ljudi s tesnobo. To pomeni, da se s tema težavama spopada vsak 10. Zemljan.

Ko to povežemo z dejstvom, da se je v obdobju 2020 do 2025 povečala poraba hitre hrane in dostav na dom, se vprašanje, kako prehrana vpliva na naše razpoloženje, zdi še bolj pomembno.

Zakaj ocvrta hrana ni le problem telesa, ampak tudi glave

Ocvrta hrana je že dolgo znana kot dejavnik tveganja za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca. Vendar nova spoznanja kažejo, da njen vpliv sega še dlje, do naših možganov. Ko zaužijemo pomfrit, naše telo dobi veliko kalorij, maščob in soli, a skoraj nič vitaminov in mineralov.

Poleg tega cvrtje sproži kemične spremembe, ki ustvarijo akrilamid in druge snovi, ki lahko dolgoročno poškodujejo celice. Vse to skupaj poveča možnost, da se počutimo utrujeni, brez energije in znižano razpoloženi.

Študija Univerze v Torontu iz leta 2023 je potrdila, da ljudje, ki redno jedo ocvrto hrano, ne le pogosteje poročajo o slabšem razpoloženju, ampak imajo tudi slabšo kakovost spanja. Spanje pa je, kot vemo, eden ključnih temeljev dobrega duševnega zdravja.

Zakaj popolna prepoved ni rešitev

Pomembno je, da si ne delamo utvar – pomfrit sam po sebi ni "hudodelec". Kot pravi nutricionistka Nicole Lipman, depresija in tesnoba sta večfaktorski bolezni. To pomeni, da ju povzroča kombinacija različnih dejavnikov: genetika, stres, življenjski slog in da, tudi prehrana.

Če torej občasno pojeste porcijo pomfrija, to še ne pomeni, da boste avtomatično razvili depresijo. Problem nastane, če je ocvrta hrana vsakodnevni del jedilnika.

Poceni in domače rešitve: kako uživati pametneje

Dobra novica je, da obstajajo enostavni in poceni načini, kako uživati krompir in podobne jedi, ne da bi tvegali zdravje.

Namesto cvrtja ga lahko:

• spečete v pečici pri nižji temperaturi (180 {-15696}C),
  
  
• uporabite pekač na vroč zrak (air fryer), ki porabi do 80 % manj olja,
  
  
• krompir pred pripravo namočite v vodi, kar zmanjša nastanek akrilamida.

Raziskava iz leta 2020 je pokazala, da krompir, pečen v pečici, vsebuje kar 60 % manj akrilamida kot krompir, ocvrt v globokem olju.

Poleg tega lahko v svojo prehrano dodate več hrane, ki naravno deluje protivnetno – recimo listnato zelenjavo (rukola, špinača), oreščke, polnozrnata žita in ribe. Po podatkih Harvard T.H. Chan School of Public Health ljudje, ki sledijo takšnemu "mediteranskemu načinu prehrane", poročajo o 33 % manjšem tveganju za depresijo.

Primer iz resničnega sveta

Če pogledamo obdobje zadnjih nekaj let, se lepo vidi povezava med prehrano in razpoloženjem. Med pandemijo covida-19 so se ljudje po vsem svetu pogosteje zatekali k dostavam hitre hrane. V ZDA se je leta 2020 prodaja hitre hrane povečala za 20 %, hkrati pa je po raziskavi Journal of Affective Disorders kar 42 % vprašanih poročalo o večji pojavnosti depresivnih simptomov.

Do leta 2025 se je v Evropi povečala uporaba aplikacij za dostavo hrane za več kot 60 %, pri čemer je bila najpogosteje naročena jed prav pomfrit. To je jasen znak, da navade prehranjevanja in naše duševno počutje niso ločena svetova, ampak sta tesno povezana.

Pomfrit zmerno, duševno zdravje pa na prvo mesto

Pomfrit je lahko okusen in vesel prigrizek, a hkrati tudi opomnik, da se moramo vprašati, kaj vsakodnevno polagamo na krožnik. Redno uživanje ocvrte hrane je povezano s povečanim tveganjem za tesnobo in depresijo, predvsem zaradi snovi, kot je akrilamid, ter zaradi splošnega vpliva na telo in možgane.

Rešitev ni v popolni odpovedi, ampak v zmernosti in pametnih alternativah. Če krompir pripravite na bolj zdrav način in ga dopolnite z živili, ki krepijo telo in duha, lahko še vedno uživate ob svoji priljubljeni jedi, brez strahu, da bi dolgoročno škodili svojemu zdravju.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.