Pomfrit in vaša glava: kaj je 11-letna študija z 140.000 ljudmi odkrila o ocvrti hrani in depresiji

Statistika pove, da povprečen Evropejec poje okoli 7 kilogramov ocvrtega krompirja na leto, Američani pa še več, približno 13 kilogramov. Toda za hrustljavo skorjico se skriva vprašanje, ki ga znanost šele zadnja leta bolj resno preučuje: ali lahko redno uživanje ocvrte hrane, še posebej pomfrita, vpliva ne samo na telo, ampak tudi na naše razpoloženje in duševno počutje?

Znanka, ki dela v pisarni z nerednim urnikom, mi je nekoč povedala, da je v obdobju največjega stresa v službi skoraj vsak dan za kosilo posegla po pomfritu iz bližnje picerije – hitro, poceni in tolažilno. Ko je čez nekaj mesecev opazila, da je vse bolj utrujena, razdražljiva in da tudi ponoči slabše spi, je najprej pomislila na preobremenjenost v službi. Šele kasneje, ko je jedilnik postopoma spremenila, je opazila, da se je skupaj s spremembo prehrane izboljšalo tudi njeno splošno počutje. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, je pa dober uvod v to, kar so raziskovalci v zadnjih letih začeli sistematično preučevati.

Kaj pravijo raziskave: številke, ki vas utegnejo presenetiti

Leta 2023 je skupina raziskovalcev z Univerze Zhejiang na Kitajskem objavila obsežno študijo v ugledni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). Raziskovalci so na podlagi podatkov britanske biobanke več kot 11 let spremljali okoli 140.000 ljudi in pri tem zabeležili tisoče primerov tesnobe in depresije. Rezultati so pokazali, da so imeli ljudje, ki so redno uživali ocvrto hrano – še posebej ocvrt krompir – približno 12 % višje tveganje za razvoj tesnobe in približno 7 % višje tveganje za razvoj depresije v primerjavi s tistimi, ki so ocvrto hrano uživali redkeje. Podobno povezavo med pomfritom in duševnim zdravjem so kasneje obravnavali tudi na Vemkajjem.si – več o tem si lahko preberete v prispevku Ali pomfrit res poveča tveganje za tesnobo in depresijo?

Najbolj občutljiva skupina so bili mlajši odrasli in moški, pogosto tudi kadilci. Poleg tega so imeli ti ljudje večinoma višji indeks telesne mase (ITM), nižje prihodke in nižjo izobrazbo. To pomeni, da pomfrit sam po sebi ni edini krivec, temveč se pogosto povezuje s celotnim življenjskim slogom, ki lahko dodatno vpliva na zdravje.

Kaj je akrilamid in zakaj je pomemben?

Ko krompir ali drugo hrano ocvremo pri zelo visoki temperaturi, nastane snov, imenovana akrilamid. Gre za kemični stranski produkt, ki ga v surovem krompirju ne najdemo, temveč nastane šele pri pečenju ali cvrtju nad približno 120 stopinjami Celzija, v procesu, ki mu strokovnjaki pravijo Maillardova reakcija – ista reakcija, zaradi katere hrana med pripravo porjavi in dobi značilen okus.

Znanstveniki domnevajo, da bi akrilamid lahko prispeval k vnetnim procesom v možganih in živčnem sistemu, kar bi delno lahko pojasnilo povezavo z nihanjem razpoloženja. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je že leta 2015 v svojem znanstvenem mnenju opozorila, da akrilamid na podlagi živalskih študij potencialno povečuje tveganje za razvoj raka pri vseh starostnih skupinah, ter da so temu najbolj izpostavljeni prav izdelki, kot so ocvrt krompir, kava in pekovski izdelki.

Čeprav je neposredno vzročno povezavo med pomfritom in depresijo pri ljudeh še vedno težko dokazati, znanstveniki v raziskavi PNAS ocenjujejo, da bi vnetni procesi v možganih lahko bili eden izmed ključnih mehanizmov, ki bi to povezavo pojasnili.

Tesnoba in depresija: problem 21. stoletja

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je z depresijo po svetu danes prizadetih okoli 280 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 5 % vseh odraslih. Skupaj s tesnobnimi motnjami, ki so prav tako zelo razširjene, se duševne stiske dotikajo velikega dela svetovnega prebivalstva. Jesenski čas s krajšimi dnevi je za marsikoga še posebej občutljivo obdobje – o tem, kako si takrat lahko pomagamo tudi s prehrano, piše prispevek Jesenska depresija je vse večji problem. Kako se boriti proti njej?

V zadnjih letih se je opazno povečala tudi poraba hitre hrane in dostav na dom, kar odpira vprašanje, kako sodobne prehranjevalne navade sploh vplivajo na naše razpoloženje. Nekatere raziskave iz obdobja epidemije covida-19, ko je poraba hitre hrane občutno narasla, so zabeležile tudi porast poročanih simptomov depresije – čeprav tovrstne povezave same po sebi še ne dokazujejo vzročnosti, gre za zanimivo sovpadanje, ki si zasluži nadaljnje raziskovanje.

Zakaj ocvrta hrana ni le problem telesa, ampak tudi glave

Ocvrta hrana je že dolgo znana kot dejavnik tveganja za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja – tudi o povezavi med telesno težo in duševnim počutjem lahko preberete v prispevku 5 skritih bolezni, zaradi katerih se redite. Nova spoznanja pa kažejo, da njen vpliv morda sega še dlje, vse do naših možganov. Ko zaužijemo pomfrit, telo dobi veliko kalorij, maščob in soli, a razmeroma malo vitaminov in mineralov.

Poleg tega cvrtje sproži kemične spremembe, pri katerih nastanejo akrilamid in druge snovi, ki lahko dolgoročno obremenijo celice. Vse to skupaj bi lahko prispevalo k občutkom utrujenosti, pomanjkanju energije in znižanemu razpoloženju. Podobne pomisleke glede vpliva industrijsko obdelane hrane na duševno počutje obravnava tudi prispevek Tveganja ultra predelane rastlinske hrane.

Zanimivo je tudi, da nekatera opažanja povezujejo pogostejše uživanje ocvrte hrane s slabšo kakovostjo spanja, spanje pa je, kot vemo, eden ključnih temeljev dobrega duševnega zdravja. Če vas zanima, kako lahko s preprostim večernim obrokom podprete spanec in razpoloženje, si oglejte prispevek Kaj se zgodi, če uro pred spanjem popijete banano s cimetom?

Zakaj popolna prepoved ni rešitev

Pomembno je, da si ne delamo utvar – pomfrit sam po sebi ni "hudodelec". Kot poudarjajo nutricionisti, sta tesnoba in depresija večfaktorski stanji, kar pomeni, da ju sooblikuje kombinacija različnih dejavnikov: genetika, stres, življenjski slog in tudi prehrana.

Če torej občasno pojeste porcijo pomfrita, to še zdaleč ne pomeni, da boste avtomatično razvili depresijo. Težava nastane predvsem takrat, ko ocvrta hrana postane vsakodnevni del jedilnika.

Poceni in domače rešitve: kako uživati pametneje

Dobra novica je, da obstajajo enostavni in poceni načini, kako uživati krompir in podobne jedi, ne da bi po nepotrebnem tvegali svoje zdravje. Namesto cvrtja v globokem olju ga lahko:

• spečete v pečici pri nižji temperaturi (okoli 180 {-15696}C),
• pripravite v pekaču na vroč zrak (air fryer), ki lahko porabi bistveno manj olja kot klasično cvrtje,
• pred pripravo za nekaj časa namočite v vodi, kar lahko pripomore k manjši količini nastalega akrilamida.

Raziskovalci že vse od leta 2008 opozarjajo, da lahko že preprosto namakanje surovega krompirja v vodi pred pripravo pomembno zmanjša nastanek akrilamida – o tem podrobneje piše raziskava, objavljena v reviji Journal of the Science of Food and Agriculture. Novejša primerjava različnih načinov priprave krompirja, objavljena v reviji Frontiers in Nutrition, sicer kaže, da so razlike med pečico, cvrtjem na vroč zrak in klasičnim cvrtjem manjše, kot bi morda pričakovali, a se je namakanje krompirja pred pripravo izkazalo za koristno ne glede na izbrano metodo priprave.

Poleg tega lahko v svojo prehrano dodate več živil, ki naravno delujejo protivnetno – na primer listnato zelenjavo (rukolo, špinačo), oreščke, polnozrnata žita, ribe in začimbe, kot je kurkuma, o kateri več piše prispevek Znebite se depresije s kurkumino limonado. Uravnotežene, prehranskim strokovnjakom priljubljene diete, kot je mediteranska, so med drugim opisane tudi v prispevku Mediteranska prehrana proti maščobam v predelu trebuha, koristi pa lahko prinese tudi bolj naraven, s hrano bogat pristop k vsakodnevnemu prehranjevanju, kot ga opisuje prispevek 5 bolezni, ki jih lahko pozdravi prvinski način življenja.

Nekatere raziskave nakazujejo, da bi ljudje, ki dosledneje sledijo mediteranskemu načinu prehranjevanja, lahko imeli tudi opazno nižje tveganje za depresijo v primerjavi s tistimi, katerih prehrana je od mediteranske najbolj oddaljena – o tem podrobneje poroča raziskava, objavljena v reviji Archives of General Psychiatry. Tudi banane, bogate s triptofanom, veljajo za živilo, ki lahko blago podpre boljše razpoloženje – več o tem v prispevku 5 težav, ki jih banane rešujejo bolje kot zdravila.

Pomfrit zmerno, duševno zdravje pa na prvo mesto

Pomfrit je lahko okusen in vesel prigrizek, a hkrati tudi opomnik, da se je vredno vprašati, kaj vsakodnevno polagamo na svoj krožnik. Nekatere raziskave nakazujejo povezavo med rednim uživanjem ocvrte hrane in nekoliko povečanim tveganjem za tesnobo in depresijo, kar znanstveniki delno pripisujejo snovem, kot je akrilamid, ter splošnemu vplivu tovrstne prehrane na telo in možgane.

Rešitev najbrž ni v popolni odpovedi, temveč v zmernosti in pametnih alternativah. Če krompir pripravite na nekoliko bolj zdrav način in jedilnik dopolnite z živili, ki podpirajo telo in dobro počutje, lahko še vedno uživate ob svoji priljubljeni jedi – brez pretiranega strahu, da bi s tem dolgoročno škodili svojemu zdravju.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.