S klorofilom do trdnejšega zdravja

Klorofil, zelena molekula, ki rastlinam omogoča življenje, je tudi za naše telo dragocen zaveznik — raziskave nakazujejo, da lahko prispeva k boljši prekrvavitvi, razstrupljanju organizma in podpori imunskemu sistemu. Vse skupaj se začne preprosto: z malo več zelene zelenjave na krožniku.

To zeleno je vredno vedeti

Ko sem prvič slišal, da bi navadna zelena solata ali pest špinače lahko vplivali na kakovost moje krvi, sem to vzel z rezervo. A potem mi je bližnji prijatelj, ki se je zdravil po težki okužbi in je za dolgo časa izgubil apetit ter z njim tudi barvo v obrazu, zaupal, kako je po nasvetu nutricionistke začel vsako jutro piti svež zeleni sok. "Sprva sem to počel bolj iz discipline kot prepričanja," je pripovedoval. "A po treh tednih sem začel spati bolje in jutro me ni več "tolklo po glavi", kot bi rekel Slovenec." Ni trdil, da je zeleni sok zakrpal vse težave. Je pa bil ta preprost navada tista, ki mu je vrnila ritem in energijo.

Zgodba ni osamljena. In ni brez osnove v znanosti.

Zelena kri rastlin — in njena povezava z našo

To, kar je za človeško telo kri, je za rastline klorofil. Je snov, ki s pomočjo sončne svetlobe poganja fotosintezo — temeljni proces, iz katerega izhaja skoraj vse življenje na Zemlji. Toda klorofil ni zanimiv samo za botanike. Njegova molekularna struktura je namreč presenetljivo podobna hemoglobinu, rdečemu barvilu naše krvi. Razlika je le v osrednjem atomu: pri hemoglobinu je to železo, pri klorofilu pa magnezij. Ta sorodnost je razlog, zakaj mnogi strokovnjaki verjamejo, da klorofil, ko ga zaužijemo, aktivno podpira hemoglobin pri opravljanju njegovega dela — transportu kisika po telesu.

Ko zaužijemo več klorofila, telo spodbudi nastajanje novih rdečih krvničk (eritrocitov), kar pomeni, da celice dobijo več kisika, s tem pa več energije.

Kaj pravijo raziskave iz Oregona

Ena najpomembnejših institucij, ki sistematično preučuje vpliv klorofila na zdravje, je Linus Pauling Institut pri Univerzi Oregon (OSU) v ZDA. Tamkajšnji znanstveniki, med njimi profesor George Bailey in profesor Rod Dashwood, so v vrsti objavljenih študij ugotavljali, kako klorofil in njegova vodotopna različica klorofilin vplivata na tveganje za razvoj raka.

Posebej odmevna je bila objava v reviji International Journal of Cancer, ki je pokazala, da je klorofilin pri uničevanju celic raka na debelem črevesu po odmerku desetkrat učinkovitejši od kemoterapevtskega zdravila hidroksiuree. Ob tem deluje po drugačnem mehanizmu, kar odpira možnost sinergijskega delovanja z obstoječimi zdravili — seveda pod nadzorom zdravnikov in v klinično vodenih okoliščinah.

Ista skupina je pokazala, da klorofil pri izpostavljenosti rakotvorne snovem v realistično nizkih koncentracijah (takšnih, ki jim je navadna oseba dejansko izpostavljena v vsakdanjem življenju) deluje zaščitno: veže rakotvornje snovi v prebavnem traktu in pomaga pri njihovem izločanju iz telesa, preden te sploh pridejo v stik z DNK. OSU to opisuje kot razmeroma preprost, a izjemno učinkovit zaščitni mehanizem.

Gre za nakazovalne, ne dokončne ugotovitve — a dovolj trdne, da jih resna stroka jemlje resno.

Daljši seznam koristi

Onkološke raziskave so sicer le en vidik tega, kar klorofil nakazuje za zdravje. Številne v strokovnih revijah objavljene študije — med drugim v revijah Carcinogenesis in Food and Chemical Toxicology — navajajo naslednje potencialne učinke:

• Razstrupljanje in čiščenje krvi — klorofil pomaga izločati težke kovine in toksine iz telesa ter izboljšuje kakovost krvne slike.
• Podpora imunskemu sistemu — z vnosom kisika v celice klorofil ustvarja okolje, v katerem uspevajo koristne bakterije in slabijo škodljive.
• Antioksidativno delovanje — klorofil vsebuje vitamine A, C in E, ki nevtralizirajo proste radikale in prispevajo k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
• Alkaliziranje telesa — klorofil je visoko bazičen in prispeva k uravnavanju kislosti, ki jo povzroča sodobna prehrana.
• Protivnetno in protimikrobno delovanje — nakazuje se sposobnost zmanjševanja vnetnih procesov ter zaviranja rasti škodljivih bakterij.
• Zdravje prebave — klorofil deluje kot prebiotik, ki podpira črevesno mikrofloro in zmanjšuje napenjanje.
• Izboljšanje zadaha in telesnega vonja — ena od tradicionalnih in najbolj prepoznavnih lastnosti, ki jo navajajo tako strokovnjaki kot uporabniki.
• Podpora zdravju jeter — bogat z encimi in aminokislinami, klorofil prispeva k boljšemu delovanju tega ključnega organa za razstrupljanje.
• Uravnavanje krvnega sladkorja in kalcija — nekatere raziskave nakazujejo pozitivno vlogo pri stabilizaciji ravni sladkorja in kalcija v telesu.

Pomembno je poudariti: večina teh ugotovitev izhaja iz preliminarnih in živalskih študij. Dokler ni obsežnejših kliničnih preizkušanj na ljudeh, zdravstvenih trditev ne smemo jemati absolutno. Klorofil je dragocen del uravnotežene prehrane — ne čudežno zdravilo.

Katera živila vsebujejo največ klorofila?

Klorofila nam v resnici ni treba iskati v lekarnah. Nahaja se povsod tam, kjer je zelena barva — in to v obilju. Največ klorofila vsebujejo kopriva, ohrovt, peteršilj, špinača, brokoli, stročji fižol, grah, blitva, zelena solata, kumare, zeleni beluši in zelene olive. Med vsemi je špinača v skupini absolutnih prvakinjah.

Poleti je situacija skoraj idealna — doma pridelana zelenjava je na voljo v izobilju, sveža, polna hranilnih snovi, brez kemičnih ostankov. Zelena listnata zelenjava je izjemno bogata z antioksidanti, čisti kri in izboljšuje razpoloženje — te lastnosti ima prav zavoljo klorofila in vitaminov, ki jih vsebuje.

Toplota je klorofilov največji sovražnik

Klorofil ima eno slabost: je obstojen le do temperature 47 stopinj Celzija. Ko zelenjavo kuhamo — vremo, pečemo ali dušimo — nad to mejo, klorofil začne razpadati in se kemično pretvori v feofitin, ki je temnorjave barve in nima več enakih učinkov. Prav zato skuhana zelenjava izgubi svojo živo zeleno barvo in postane olivno zelena.

Zanimivo pa je, da je kratko parjenje zelenjave (nekaj minut) drugačna zgodba: ene študije nakazujejo, da parjena zelenjava celo poveča biodostopnost klorofila. Priporoča se torej: surova zelenjava, ko je to možno, parjena pa, ko surovega ni mogoče zaužiti. Dolgotrajnega kuhanja v vreli vodi se izogibajte.

Kako priti do čistega klorofila doma?

Najenostavnejša pot do visoke koncentracije klorofila je svež zeleni sok. Toda tu se skriva manjša past: večina kuhinjskih mešalnikov hrano naseka in natrga, pri čemer se sprosti le del klorofila, velik del pa ostane ujet v celicah rastlinskega tkiva.

Izkušeni pripravljavci zelenih sokov priporočajo preprosto tehniko:

1. Zeleno zelenjavo (špinača, ohrovt, peteršilj, blitva) dajte v mešalnik in dodajte malo hladne vode.
2. Dobro zmešajte in mešanico prelijte v steklene kozarce.
3. Kozarce pustite stati dve uri na hladnem, dokler se ne izoblikuje zelena usedlina na dnu.
4. Tekočina nad usedlino vsebuje največ čistega klorofila — in je v posebej lahkotopni obliki, ki jo telo dobro absorbira.

Za tiste, ki želite zelene sokove vključiti v vsakodnevno rutino, so navdih tudi sokovi, ki razstrupljajo telo — zeleni smutie iz zelja, brokolija in špinače je na portalu Vem, kaj jem označen kot eden najboljših domačih napitkov za zdravje.

Odlična dopolnitev so tudi napitek iz brokolija, ki ščiti pred rakom in uravnava krvni pritisk, ali pa domača porcija antioksidantov z okusom, ki je presenetil vsakogar, ki jo je preizkusil.

Klorofil skozi celo leto: kaj, ko ni sveže zelenjave?

Pozimi, ko je sveža domača zelenjava bolj redka, je klorofil še vedno dosegljiv. Dobro rešitev ponuja kupnina spirulina ali klorela — algi z izjemno visoko vsebnostjo klorofila in hkrati bogatima viroma mineralov in beljakovin. Obstajajo tudi prehranska dopolnila s tekočim klorofilom, ki pa naj jih — kot pri vsakem dopolnilu — pred redno rabo preverite z osebnim zdravnikom.

Prav tako je klorofil eden od razlogov, zakaj strokovnjaki na Vizita.si poudarjajo, da bodo največjo razliko od uživanja zelene zelenjave opazili tisti, ki je sicer nimajo dovolj na jedilniku — ne pa tisti, ki se že zdaj prehranjujejo uravnoteženo. Torej: najprej naraven vir, šele nato dopolnila.

Zelena zelenjava kot temelj, ne moda

Klorofil ni prehranska muha. Je molekula, ki ji je evolucija zaupala enega najpomembnejših procesov na planetu — fotosintezo — in ki se, ko pristane v naši prebavni poti, zdi da aktivno sodeluje pri naših lastnih presnovnih procesih. Morda ni čudežna snov brez slabosti. Toda v kontekstu pestreje in bolj rastlinski prehrane je klorofil nedvomno vredna pozornosti.

Zeleno zelenjavo jemo manj, kot bi morali. Poleti imamo priložnost, ki je ne smemo zapraviti. Bodisi surova v solati, parjena kot priloga, bodisi prepihana skozi mešalnik in pretočena v stekleni kozarec — zelena barva na krožniku ni le estetika. Je signal, da jemo pametno.

Za tiste, ki iščete konkretne nasvete, kako okrepiti imunski sistem s prehrano, si oglejte tudi 12 živil, ki krepijo imunski sistem in 11 pospeševalcev imunskega sistema — brokoli in špinača sta med vsakokrat omenjenimi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.