Ali se lahko postimo, preden preverimo raven holesterola?

Zdravniki so vas morda opozorili, da se morate vsaj 12 ur pred odvzemom krvi izogibati hrani. Razlog? Hrana naj bi vplivala na izmerjene vrednosti krvnih maščob, torej holesterola in trigliceridov. Ampak sodobna znanost tukaj ponuja novo zgodbo.

Velika kanadska raziskava iz leta 2012, ki je zajela več kot 200.000 ljudi, je pokazala, da pri skupnem holesterolu in "dobrem" HDL holesterolu skoraj ni razlik, ne glede na to, ali je človek jedel uro pred merjenjem ali se postil 16 ur. Razlika je bila manj kot 2 % – kar pomeni, da če ste imeli 200 enot skupnega holesterola, se je ta številka razlikovala za samo 4 enote. Pri t. i. "slabem" LDL holesterolu je bila razlika manjša od 10 %, pri trigliceridih pa do 20 %.



Torej – če greste na merjenje samo za holesterol, ni nujno, da ste lačni kot volk. Če pa merijo tudi trigliceride – to so maščobe, ki jih telo shrani za črne dni in se sproščajo, ko nimate v telesu sladkorja – potem pa je postenje še vedno priporočljivo. Hrana lahko namreč zviša raven trigliceridov in zmede rezultate.

Evropa počasi spreminja mnenje

V državah, kot je Danska, so uradna priporočila že sprostili. Tudi Evropsko združenje za aterosklerozo in Evropska federacija za klinično kemijo sta že leta 2016 objavili, da postenje ni več obvezno za vse preiskave krvnih maščob.

To ne pomeni, da se lahko pred laboratorijem nažrete klobas in si olajšate vest. Hrana, ki jo zaužijemo, sicer počasi vpliva na holesterol – torej ne v nekaj urah, ampak v tednih in mesecih. To je ključno! Če ste dan prej pojedli ocvrte lignje in sladoled, to še ne pomeni, da vam bo analiza pokazala katastrofo. Če pa se že dalj časa prehranjujete nezdravo, bo krvna slika slej ko prej to pokazala.

Z drugimi besedami – en masten obrok ne pokvari slike, a če je to vaš vsakdan, bo telo govorilo samo zase.

Ali jajca res dvigujejo holesterol?

Dolga leta smo verjeli, da jajca, maslo in mastni siri dvigujejo holesterol. In res, vse to vsebuje holesterol. A zanimivo je, da prehranski holesterol ni neposredno povezan s holesterolom v krvi. Telo samo uravnava količino holesterola – če ga pojemo več, ga telo proizvede manj, in obratno.

Na Harvardovi šoli za javno zdravje so raziskave pokazale, da eno jajce na dan ne poveča tveganja za bolezni srca pri zdravih ljudeh. Jajca so celo vir beljakovin in vitaminov. Skratka – ne vrzite rumenjaka stran, če si želite zdravje.

Kaj pa, če že imamo visok holesterol?

Naj vas najprej pomirimo – visok holesterol ni vedno kazen za pregrešno življenje. Lahko je tudi dedna zadeva. A če k temu dodamo premalo gibanja, stres in preveč sladke ter mastne hrane, pa se stanje hitro poslabša.

Če imate težave s previsokim holesterolom, obstaja nekaj ljudskih trikov in znanstveno potrjenih nasvetov, ki vam lahko pridejo prav.

Topne vlaknine – nevidni ščit pred holesterolom

Ste že slišali za topne vlaknine? To so vlaknine, ki se v vodi raztopijo in v vašem črevesju ustvarijo "gelasto snov". Ta snov deluje kot filter – ujame holesterol, preden se lahko vsrka v kri.

Znanstveno dokazano je, da že samo povečan vnos vlaknin zniža holesterol za 2 do 4 %. Če pa dnevno zaužijete od 25 do 30 gramov vlaknin, kar je priporočilo Ameriškega združenja za srce, se lahko raven LDL (slabega) holesterola zmanjša celo za 12 %.

Največ jih najdete v ovsu, ječmenu, rži, jabolkih, hruškah, korenju, leči in fižolu. Pa ne pozabite tudi na slive – te so že babice priporočale za zdravo prebavo in prav so imele!

Rastlinski steroli – skrivno orožje narave

Rastlinski steroli so snovi, ki jih najdemo v rastlinah in zelo podobno delujejo kot holesterol – vendar na našo srečo tekmujejo s holesterolom za mesto v črevesju in ga tako "izrinejo ven".

Pri ljudeh z mejno povišanim holesterolom (200–238 mg/dl) je bilo ugotovljeno, da lahko že 2,4 g sterolov na dan zmanjša raven slabega holesterola za 9 do 14 %.

Najdete jih v živilih, kot so sojin napitek, obogateni jogurti, margarine in pomarančni sokovi z dodanimi steroli. Ampak pozor – preverite embalažo, ne vse vsebujejo teh učinkovin.

Domača zdravila, ki delujejo

Starodavna ljudska medicina ima več rešitev za holesterol, kot si mislite. In znanost jih potrjuje.

Na primer laneno seme – bogato je z vlakninami in omega-3 maščobami. Ena študija je pokazala, da 30 gramov lanenih semen na dan zniža raven holesterola za 15 % v treh mesecih.

Česen, ki ga uporabljamo za vsak grižljaj, vsebuje snov alicin, ki naj bi pomagala zmanjšati holesterol. Tudi mandlji in orehi imajo pozitivne učinke – že 30 gramov oreškov dnevno lahko zmanjša raven LDL holesterola za 5 %, brez da bi vplivali na raven dobrega HDL holesterola.

In ne smemo pozabiti na ekstra deviško oljčno olje – znižuje raven vnetnih markerjev in ima učinek proti staranju krvnih žil.

Kaj torej svetujemo?

Če greste na odvzem krvi za holesterol, postenje ni več vedno nujno, razen če vam merijo tudi trigliceride. Ampak ne zanašajte se na en sam izvid. Holesterol ni dnevna loterija, ampak odsev vašega življenjskega sloga skozi čas.

Če imate povišane vrednosti, raje kot tablete najprej preizkusite spremembe v prehrani in življenjskem slogu. Več vlaknin, manj predelane hrane, več hoje in manj stresa. In ne pozabite – telo nam vse pove, če le znamo poslušati.

Naj vas za konec opomnimo še na tole: Holesterol v krvi ne boli in ne daje očitnih znakov. Lahko ste videti zdravi kot dren, a v žilah že tli težava. Zato svetujemo, da si ga vsaj enkrat na leto izmerite, sploh če ste starejši od 40 let. Po ocenah zdravnikov ima že skoraj vsak drugi odrasli povišan holesterol, a večina tega sploh ne ve.

Zato se ne bojte laboratorija. In ja – če vam je lažje, pojdite tešči. Če pa ne – vedite, da vsaj kar se tiče holesterola, ne bo konec sveta, če si pred tem privoščite lahek obrok.