Ali se lahko postimo, preden preverimo raven holesterola?

Morda ste že kdaj slišali, da že eno samo jajce, ki ga pojeste večer prej, povzroči nenavadne rezultate na krvi? Lahko pa ste se pred odvzemom obnašali kot puščavnik, da bi bili laboratorijski izvidi boljši. Kaj od tega sploh drži?

Pred časom mi je znanka pripovedovala, kako se je teden dni pred rednim pregledom pri zdravniku dobesedno stradala, ker je bila prepričana, da bo tako "prevarala" izvide in dosegla lepše številke. Ko je zdravnica pregledala rezultate, ji je pojasnila, da tako strogo stradanje sploh ni bilo potrebno – in da si je s tem verjetno naredila več škode kot koristi, saj ekstremno omejevanje hrane samo po sebi lahko vpliva na presnovo. Zgodba je lep opomnik, da se splača preveriti, kaj o pripravi na krvne preiskave dejansko pravi stroka, ne pa ljudske domneve.

Zdravniki vas verjetno opozarjajo, da se je vsaj nekaj ur pred odvzemom krvi bolje izogibati hrani. Razlog? Hrana naj bi vplivala na izmerjene vrednosti krvnih maščob, torej holesterola in trigliceridov. Sodobna znanost pa tukaj ponuja nekoliko drugačno sliko.

Velika kanadska raziskava iz leta 2012, objavljena v reviji Archives of Internal Medicine, je zajela podatke več kot 200.000 ljudi in pokazala, da so razlike v skupnem in "dobrem" HDL holesterolu ne glede na to, ali je oseba jedla uro pred meritvijo ali se postila 16 ur, znašale manj kot 2 odstotka. Pri "slabem" LDL holesterolu je bila razlika manjša od 10 %, pri trigliceridih pa do 20 % (vir: Sidhu D, Naugler C., Archives of Internal Medicine, 2012).

Torej – če gre zgolj za merjenje holesterola, po nekaterih ugotovitvah ni nujno, da ste pred tem lačni kot volk. Če pa vam poleg holesterola merijo tudi trigliglicerole – to so maščobe, ki jih telo shrani za "črne dni" in se sproščajo, ko primanjkuje sladkorja – je postenje po mnenju strokovnjakov še vedno priporočljivo, saj lahko obrok tik pred odvzemom te vrednosti opazneje popači.

Evropa počasi spreminja mnenje

V nekaterih evropskih državah so uradna priporočila glede postenja pred rutinskim testiranjem holesterola že omilili. Evropsko združenje za aterosklerozo (EAS) in Evropska federacija za klinično kemijo in laboratorijsko medicino (EFLM) sta leta 2016 v skupnem soglasju objavili stališče, da postenje za rutinsko določanje lipidnega profila ni več splošno potrebno (vir: EAS & EFLM, skupno soglasje, 2016).

To seveda ne pomeni, da se lahko tik pred laboratorijem "nažrete" klobas in mastnih jedi brez slabe vesti. Hrana, ki jo zaužijemo, na raven holesterola v krvi vpliva postopoma – torej ne v urah, ampak prej v tednih in mesecih. To je ključno spoznanje: če ste dan prej pojedli kaj bolj mastnega, to samo po sebi verjetno ne bo pokvarilo celotne slike. Če pa se že dlje časa prehranjujete pretežno nezdravo, bo krvna slika to prej ali slej pokazala. En sam masten obrok torej ne pomeni katastrofe – če pa je to vaš vsakdan, bo telo o tem sčasoma spregovorilo samo.

Ali jajca res dvigujejo holesterol?

Dolga leta je veljalo prepričanje, da jajca, maslo in mastni siri neposredno dvigujejo holesterol v krvi. Res je, da vsi ti izdelki vsebujejo holesterol, a zanimivo je, da prehranski holesterol ni tako neposredno povezan s holesterolom v krvi, kot smo nekoč mislili – telo namreč samo delno uravnava lastno proizvodnjo holesterola glede na to, koliko ga zaužijemo s hrano.

Po nekaterih raziskavah, med drugim tudi analizah Harvard Health Publishing, za večino zdravih ljudi eno jajce na dan bistveno ne poveča tveganja za bolezni srca. Podobno so pokazali tudi rezultati obsežne finske raziskave, ki je spremljala skoraj 2.500 moških in ni našla povezave med vnosom jajc oziroma prehranskega holesterola in tveganjem za možgansko kap – tudi pri nosilcih genetske različice APOE4, ki naj bi bili sicer bolj občutljivi na prehranski holesterol (več o tej raziskavi si lahko preberete v prispevku Ali je jajce res krivo za težave s srcem?).

Pomembno pa je poudariti, da gre pri teh ugotovitvah predvsem za zdrave posameznike. Osebe z že diagnosticirano srčno-žilno boleznijo, visokim krvnim tlakom ali aterosklerozo naj se glede vnosa holesterola vseeno posvetujejo s svojim zdravnikom. Če vas zanima, kako je s slavljenim in včasih tudi obrekovanim jajčnim rumenjakom, si lahko preberete tudi članek Kako zdravo je jesti jajčne rumenjake?

Kaj pa, če že imamo povišan holesterol?

Naj vas najprej pomirimo – povišan holesterol ni nujno "kazen" za pregrešno življenje. Pogosto gre tudi za dedno nagnjenost. A če k temu dodamo premalo gibanja, stres in preveč sladke ter mastne hrane, se stanje po mnenju strokovnjakov res lahko poslabša hitreje.

Če imate težave s povišanim holesterolom, obstaja kar nekaj znanstveno podprtih pristopov, ki vam po pogovoru z zdravnikom lahko pridejo prav – od prilagoditve prehrane do gibanja. Podroben pregled naravnih pristopov najdete tudi v prispevku Kako na naraven način znižati holesterol.

Topne vlaknine – nevidni ščit pred holesterolom

Topne vlaknine so tiste, ki se v vodi raztopijo in v črevesju ustvarijo nekakšno "gelasto" snov. Ta deluje kot naravni filter – deloma ujame holesterol, preden se ta lahko vsrka v kri.

Po podatkih Mayo Clinic že 5 do 10 gramov topnih vlaknin na dan lahko pripomore k znižanju LDL (slabega) holesterola, pri čemer ena porcija ovsenih kosmičev prispeva približno 3 do 4 grame vlaknin (vir: Mayo Clinic, prehrana in holesterol). Ameriško združenje za srce (AHA) sicer priporoča skupno okoli 25 do 30 gramov vlaknin dnevno iz raznovrstnih virov.

Vlakninam bogat oves velja za enega učinkovitejših zaveznikov pri urejanju holesterola – zahvaljujoč beta-glukanom, ki delujejo podobno kot omenjeni "filter". Več o tem, kako oves vpliva na holesterol in krvni sladkor, si lahko preberete v prispevku Oves znižuje holesterol in sladkor. Poleg ovsa topne vlaknine najdete tudi v ječmenu, rži, jabolkih, hruškah, korenju, leči in fižolu, pa tudi v slivah, ki so jih za zdravo prebavo priporočale že babice.

Rastlinski steroli – zavezniki iz narave

Rastlinski steroli (fitosteroli) so snovi, ki jih najdemo v rastlinah in po strukturi spominjajo na holesterol – v črevesju tekmujejo z njim za mesto vsrkanja, zato ga deloma "izrinejo". Pri ljudeh z mejno povišanim holesterolom naj bi po nekaterih ugotovitvah že 2 do 2,5 grama sterolov na dan pripomoglo k znižanju LDL holesterola za dvoštevilčni odstotek, čeprav se rezultati med posamezniki razlikujejo. Fitosterole najdete v rastlinskih oljih, oreščkih, semenih, stročnicah, polnozrnatih žitih, pa tudi v nekaterih obogatenih izdelkih, kot so sojini napitki, jogurti in margarine z dodanimi steroli – pri slednjih velja preveriti deklaracijo, saj jih ne vsebujejo vsi izdelki. Zanimivo povezavo med holesterolom, fitosteroli in celičnim zdravjem najdete v prispevku Ali holesterol res hrani rakave celice?, sojo pa podrobneje predstavlja članek Kako veste, kdaj morate v svojo prehrano vključiti več soje?

Domači pristopi, ki jih podpira tudi znanost

Ljudska medicina ponuja kar nekaj rešitev za uravnavanje holesterola, nekatere od njih pa danes preverja tudi znanost.

Laneno seme je bogato z vlakninami in omega-3 maščobnimi kislinami, zato ga marsikateri nutricionist uvršča med koristna živila za srce in ožilje – nekaj žlic mletih semen dnevno lahko po nekaterih virih pripomore k uravnavanju holesterola, več o tem pa najdete tudi v prispevku Prve simptome visokega holesterola lahko občutimo že med hojo, kjer je opisanih tudi nekaj drugih zgodnjih opozorilnih znakov.

Česen, ki ga marsikdo dodaja skoraj vsakemu obroku, vsebuje snov alicin, za katero nekatere raziskave nakazujejo, da lahko pripomore k zniževanju holesterola – čeprav so rezultati med študijami različni in odvisni od odmerka ter oblike česna. Tudi mandlji in orehi naj bi imeli po nekaterih ugotovitvah podoben, blago pozitiven učinek na razmerje med LDL in HDL holesterolom, ne da bi pri tem negativno vplivali na raven "dobrega" holesterola. Vlogo orehov in oljčnega olja pri zdravju ožilja podrobneje raziskuje prispevek Ali olivno olje in orehi res branijo organizem pred rakom?, o kombinaciji orehov z drugimi naravnimi sestavinami pa lahko berete tudi v članku Orehi in med kot super zdravilo.

Ekstra deviško oljčno olje je zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščob prav tako pogosto omenjeno kot del sredozemske prehrane, ki jo strokovnjaki povezujejo z ugodnejšim lipidnim profilom in nižjimi vnetnimi markerji – čeprav ga je, tako kot druge maščobe, smiselno uživati zmerno in kot del pestre prehrane.

Kaj torej svetujemo?

Če greste na odvzem krvi zgolj zaradi holesterola, po nekaterih novejših ugotovitvah strogo postenje morda ni več nujno, razen če vam hkrati merijo tudi trigliceride – v tem primeru je postenje po mnenju stroke še vedno smiselno. Vseeno pa se ne zanašajte zgolj na en sam izvid. Holesterol namreč ni "dnevna loterija", temveč prej odsev vašega življenjskega sloga skozi daljše obdobje.

Če so vaše vrednosti povišane, je pogosto smiselno najprej v pogovoru z zdravnikom preveriti, ali in kako lahko spremembe v prehrani ter življenjskem slogu pripomorejo k izboljšanju – več vlaknin, manj visoko predelane hrane, redno gibanje in obvladovanje stresa so pristopi, ki jih strokovnjaki najpogosteje omenjajo.

Za konec naj vas opomnimo še na tole: povišan holesterol praviloma ne boli in ne daje očitnih zunanjih znakov, zato se lahko počutite povsem zdravi, čeprav se v ozadju že nekaj dogaja. Zato je redno spremljanje – vsaj enkrat letno, še posebej po 40. letu starosti – po mnenju zdravnikov smiselna preventivna navada, saj naj bi po nekaterih ocenah kar precejšen delež odraslih imel povišan holesterol, ne da bi se tega sploh zavedal.

Ne bojte se torej laboratorija. In če vam je tako lažje, pojdite tešči – če pa ne, glede na trenutne ugotovitve stroke to za sam rezultat merjenja holesterola verjetno ne bo usodno.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.