
Ste vedeli, da lahko en sam sadni jogurt na dan v letu dni prinese več kilogramov sladkorja, ne da bi to sploh opazili? Jogurt ima sloves zdravega živila, in v osnovi si ga zasluži. Med lončkom navadnega jogurta z živimi kulturami in lončkom sladkane sadne različice pa je lahko razlika večja kot med jabolkom in krofom. Preberite, kdaj vam jogurt po nekaterih ugotovitvah lahko koristi, kdaj ni najboljša izbira in kako na polici prepoznati pravega.
Dober prijatelj, upokojeni strojnik, je bil leta prepričan, da zajtrkuje zdravo: vsako jutro je pojedel dva lončka jagodnega jogurta in mislil, da s tem dela uslugo svoji prebavi. Ko je na zdravniškem pregledu dobil opozorilo zaradi povišanega krvnega sladkorja, je prvič natančno prebral deklaracijo in ostal brez besed. V dveh lončkih je bilo skoraj toliko sladkorja kot v pločevinki sladke pijače. Po nasvetu dietetičarke je prešel na navadni jogurt, v katerega je sam narezal sveže sadje in dodal žlico mletih orehov. "Prva dva tedna se mi je zdel kisel," pravi, "zdaj pa sadni jogurti meni zaradi sladkosti ne gredo več dol." Njegova zgodba lepo pokaže, da vprašanje ni le, ali jesti jogurt, temveč tudi katerega.
Jogurt je kot majhna hranilna bomba. Vsebuje probiotike, torej dobre bakterije, ki pomagajo uravnavati vaš prebavni sistem. Probiotiki so po opredelitvi Mednarodnega znanstvenega združenja za probiotike in prebiotike (ISAPP) živi mikroorganizmi, ki lahko v zadostni količini koristijo zdravju gostitelja. V enem lončku jogurta lahko najdete milijarde teh malih pomočnikov. Pri nekaterih izdelkih je število lahko tudi nad 5 milijard CFU na porcijo (CFU = kolonijska enota za merjenje živih bakterij). Količina je odvisna od proizvajalca, svežine izdelka in načina shranjevanja.
Poleg probiotikov je jogurt poln tudi kalcija, beljakovin, vitamina B12 in cinka. V 100 g grškega jogurta je lahko od 8 do 10 g beljakovin, kar je precej več kot v navadnem jogurtu (ta jih ima povprečno od 3 do 5 g). Razlog je v postopku izdelave, saj grškemu jogurtu odstranijo del sirotke, zato je gostejši in bolj koncentriran. Ob tem je dobro vedeti, da imata po opozorilu Zveze potrošnikov Slovenije grški jogurt in jogurt grškega tipa lahko precej različno sestavo.
Več beljakovin pomeni, da vas jogurt lahko nasiti za dalj časa. Pregled raziskav, objavljen v reviji American Journal of Clinical Nutrition, ugotavlja, da obroki z več beljakovinami pri mnogih povečajo občutek sitosti. Posledično nekateri ljudje pri naslednjem obroku pojedo manj.
Potem je tukaj še vitamin B12, ki je pomemben za normalno delovanje živčnega sistema in za zmanjševanje utrujenosti. V 100 g jogurta ga je približno od 0,4 do 0,5 µg (več o tem vitaminu na straneh ameriškega Urada za prehranska dopolnila (NIH)). Tudi cinka najdemo kar nekaj, od 0,4 do 0,6 mg na 100 g, kar prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Kalcija je povprečno od 110 do 130 mg na 100 g.
Ob teh številkah je pomembno poznati priporočeni dnevni vnos kalcija, ki je za odrasle okoli 1000 mg (NIH – kalcij). En lonček (180 g) vam torej zagotovi približno petino potrebnega dnevnega vnosa, kar je za tako majhen obrok lep prispevek. Jogurt je tudi med cenovno najbolj dostopnimi hranljivimi živili, o čemer smo pisali v članku 7 živil, ki so hkrati poceni in super: vaša denarnica in zdravje bosta hvaležna.
Jogurt je za mnoge odlična izbira za zajtrk ali lahek obrok. Če ga uživate brez dodanega sladkorja, lahko pozitivno prispeva k počutju in prebavi. Raziskave nakazujejo, da redno uživanje fermentiranih živil, med katera sodi tudi jogurt, lahko podpira črevesno mikrobioto, torej "zbir bakterij, ki živijo v črevesju". Uravnotežena mikrobiota je po nekaterih ugotovitvah povezana z boljšo prebavo, manj napihnjenosti in dobrim delovanjem imunskega sistema. Raziskovalci preučujejo tudi njeno povezavo z razpoloženjem.
Ena najbolj odmevnih raziskav na tem področju je bila izvedena na Univerzi Stanford in objavljena v reviji Cell leta 2021. Pokazala je, da so udeleženci, ki so deset tednov uživali več fermentiranih živil (jogurt, kefir, kislo zelje, kimči), imeli večjo raznolikost črevesnih bakterij in nižje nekatere označevalce vnetja. Meritev se imenuje "mikrobiotska raznolikost", večja raznolikost pa velja za znak bolj odpornega sistema.
Za tiste, ki laktozo slabše prenašajo, je pomembno tudi mnenje Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Po njem žive kulture v jogurtu izboljšajo prebavo laktoze pri ljudeh, ki jo težje prebavljajo. To je ena redkih zdravstvenih trditev o jogurtu, ki jih uradno priznava EU.
Jogurt lahko pomaga tudi pri uravnavanju telesne teže. Ker vas nasiti in vsebuje beljakovine, je manj verjetno, da boste zagrabili za nezdrave prigrizke. Nekateri ljudje so poročali celo, da jih jogurt zjutraj "postavi v tek", da imajo več energije in manj želje po sladkem. Če vas zanima, kako lahko jogurt pomaga razbremeniti prebavo, preberite članek Jogurt kot "dieta"? Trije dnevi, ki razbremenijo prebavo. Preverjeno kombinacijo za leno prebavo pa opisujemo v prispevku Jogurt, lan in nageljnove žbice: ali ta stara trojica res razgiba leno prebavo?
Raziskovalci jogurt povezujejo tudi s srčno-žilnim zdravjem in presnovo krvnega sladkorja. Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je leta 2024 dovolila t. i. kvalificirano zdravstveno trditev, da lahko redno uživanje jogurta zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. FDA ob tem poudarja, da so dokazi zaenkrat omejeni. Več o tej temi najdete v člankih Kozarec mleka in skodelica jogurta: dve navadi, ki ju vsakdan zamenjuje za preventivo pred sladkorno boleznijo tipa 2, Lonček jogurta na dan proti visokemu tlaku: kaj pravijo največje študije? in Jogurt in krvni tlak: ena porcija na dan, ki jo srce morda res ceni.
V jogurtu se skrivajo tudi nekatere pasti, zato je zelo pomembno, da berete deklaracije.
Dietetičarka Loren Keli poudarja, da je grški jogurt dobra izbira, ker vsebuje veliko beljakovin, vendar opozarja na pasti pri jogurtih z okusi. Ti imajo lahko zelo veliko dodanega sladkorja, tudi več kot 6 g na 100 g. Tak jogurt torej ni le bomba probiotikov, temveč tudi bomba sladkorja.
Nekateri sadni jogurti imajo celo od 12 do 18 g sladkorja na 100 g. V običajnem lončku (150 g) je to od 18 do 27 g sladkorja oziroma od 4 do 7 čajnih žličk. Del tega je naravna laktoza, večina pa je dodanega sladkorja. Če pojeste en tak jogurt vsak dan, v enem letu samo iz jogurta vnesete od približno 6 do 10 kg sladkorja!
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da prosti sladkorji predstavljajo manj kot 10 % dnevnega energijskega vnosa, idealno pa manj kot 5 %. Za odraslega to pomeni okoli 25 g na dan. Mnogi ga zaužijejo tudi dvakrat ali trikrat toliko. Zato je smiselno izbirati jogurt z največ 10 g sladkorja na porcijo (kot priporoča Keli). Še bolje pa je izbrati navadnega in ga po želji sami osladiti s svežim sadjem.
Če imate občutljiv želodec ali težave z laktozo, vam lahko jogurt povzroči nelagodje. Laktoza je mlečni sladkor. Ljudje, ki je ne morejo dobro prebaviti, imajo lahko simptome, kot so napihnjenost, vetrovi, driska ali bolečina v trebuhu (NIDDK – laktozna intoleranca). Po ocenah ima okoli 65 % odraslih na svetu z leti zmanjšano sposobnost prebave laktoze, kar navaja tudi strokovni prispevek v Farmacevtskem vestniku. V severni Evropi je ta delež precej nižji kot v Aziji ali Afriki. Če ste eden od teh, je navadni mlečni jogurt lahko problematičen.
A obstaja tudi dobra novica: veliko ljudi, ki laktozo slabše prenašajo, mlečni jogurt pogosto prenese bolje, ker bakterije v njem del laktoze razgradijo že med fermentacijo. Večina ljudi z zmerno intoleranco lahko po nekaterih ugotovitvah brez večjih težav uživa manjše količine jogurta, zlasti skupaj z drugo hrano.
Če ste po jogurtu utrujeni, napihnjeni ali imate občutek teže v trebuhu, je to znak, da vaš organizem "protestira". V takem primeru poskusite rastlinski jogurt ali jogurt brez laktoze. Če težave trajajo, se posvetujte z osebnim zdravnikom.
Druga skupina ljudi, ki jih jogurt lahko moti, so tisti s SIBO. To je prekomerna rast bakterij v tankem črevesu (Cleveland Clinic – SIBO). Pri takšnih ljudeh lahko fermentirana živila včasih poslabšajo simptome, zato je prehrano smiselno prilagoditi skupaj z zdravnikom ali kliničnim dietetikom.
Raziskave nakazujejo tri glavne učinke, na katere je vredno biti pozoren:
Če jeste jogurt vsak dan, to samo po sebi ni problem. Večina raziskav govori o približno eni porciji (od 125 do 200 g) na dan. Pomembno pa je, da pazite:
Pri sladkorju je zgodba resna. Po podatkih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) mnogi Evropejci zaužijejo precej več dodanega sladkorja, kot je priporočljivo. Dolgotrajno prekomerno uživanje sladkorja je po številnih raziskavah povezano z večjim tveganjem za pridobivanje telesne maščobe, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca. Priporočila za zdravo prehranjevanje v Sloveniji najdete tudi pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Če želite res narediti nekaj dobrega za svoje zdravje, izberite:
Če ste občutljivi, poskusite:
Če želite popoln nadzor nad sladkorjem, okusom in kakovostjo, lahko jogurt pripravite tudi sami doma. Potrebujete:
Mleko segrejte skoraj do vretja, ga ohladite na okoli 42 do 45 {-15696}C, vmešajte žlico jogurta in pustite stati na toplem od 8 do 12 ur. Sestavine vas stanejo okoli 1 € na liter, dobite pa svež jogurt brez dodatkov. Pri domači fermentaciji se lahko razvije veliko število koristnih bakterij, zato mnogi domači jogurt štejejo za pravi praznik za črevesje. Več o domačih fermentiranih živilih si lahko preberete v članku Kislo zelje, kefir, jogurt in še trije presenetljivi zavezniki: katera živila so najbogatejši naravni vir probiotikov?
Jogurt je lahko zvest spremljevalec vašega zdravja, če ga uživate premišljeno in izbirate pravega. Lahko prispeva k boljši prebavi, počutju, energiji in celo k lažjemu uravnavanju telesne teže. Če pa izberete napačnega, predvsem takega, ki je poln sladkorja, vam lahko več vzame kot da. V zadnjih letih se mnogi ponovno obračajo k osnovnim, preprostim živilom, in jogurt je eno od njih. Če ga uživate vsak dan in pri tem opazujete svoje telo, lahko hitro ugotovite, ali vam koristi.
Če po njem občutite svežino, več energije in boljšo prebavo, ste na pravi poti. Če pa vas napihne, utrudi ali vam povzroča težave, je to znak za spremembo.
Zapomnite si: tudi jogurt ni popoln. Če ga izberete pametno, pa je lahko ena najpreprostejših in najcenejših poti do boljšega počutja.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
