Kozarec mleka na dan, sladkorna stran!

Nekaj, kar je tako preprosto, da bi težko verjeli, da drži – pa vendar raziskave to potrjujejo znova in znova. Govorimo o mleku in jogurtu. Ja, prav ste slišali. Dva izdelka, ki sta še ne dolgo tega kraljevala na mizah naših babic, zdaj znanstveno dokazano pomagata, da ne zbolimo za sladkorno boleznijo tipa 2. In to ni samo prazna govorica – temveč stoji na trdnih številkah iz več kot 175 različnih raziskav!

Da boste lažje razumeli, naj vas najprej popeljemo skozi bistvo težave – kaj pravzaprav pomeni sladkorna bolezen tipa 2? No, ta vrsta sladkorne bolezni nastane počasi in potiho. Ljudje pogosto niti ne vedo, da jo imajo. Zato ji pravijo tudi "tihi ubijalec". Gre pa za to, da naše telo ne zna več pravilno uporabljati hormona inzulina, ki uravnava, koliko sladkorja (glukoze) kroži po krvi. Ko to ne deluje več, sladkor ostane tam, kjer ne sme biti – in začne počasi, a vztrajno, kvariti notranje organe. Lahko prizadene srce, oči, živce, celo povzroči amputacije in slepoto.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je na svetu že več kot 460 milijonov ljudi s to boleznijo – in številka hitro raste. V Veliki Britaniji naj bi po podatkih iz leta 2022 s sladkorno boleznijo tipa 2 živelo kar 4,5 milijona ljudi, v ZDA pa kar 34,2 milijona. V Sloveniji je številka uradno okoli 135.000, a zdravniki menijo, da je resničnih primerov bistveno več – saj mnogo ljudi bolezni sploh še ne prepozna.

Zato nas je nedavna objava italijanskih raziskovalcev izjemno razveselila. Ugotovili so namreč, da lahko že en sam kozarec mleka na dan – približno 200 gramov – zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 za 10 odstotkov. In če k temu dodamo še 100 gramov jogurta dnevno, se tveganje zmanjša še za dodatnih 6 odstotkov!

To pomeni, da lahko z dvema preprostima navadama – kozarcem mleka zjutraj in skodelico jogurta popoldne – naredimo več za svoje zdravje, kot si sploh mislimo.

Zakaj je mleko tako učinkovito? Mlečni izdelki vsebujejo obilico hranil, kot so kalcij, kalij, magnezij, beljakovine, pa tudi različne bioaktivne snovi (to so koristne snovi, ki v telesu sprožijo blagodejne učinke). Posebej zanimivi so probiotiki, ki jih najdemo predvsem v jogurtih – to so "prijazne bakterije", ki skrbijo, da je naša črevesna flora (bakterije v črevesju) v ravnovesju. In prav zdrava črevesna flora ima odločilno vlogo pri uravnavanju sladkorja v krvi.

Na drugi strani pa imamo rdeče in predelano meso. Veste, to je tista slanina, hrenovke, salame, pa tudi govedina, svinjina in jagnjetina. Če jih jemo preveč, naredimo ravno nasprotno uslugo telesu. Italijanska raziskava je pokazala, da 100 gramov rdečega mesa na dan poveča verjetnost za sladkorno bolezen tipa 2 za 22 odstotkov, medtem ko je 50 gramov predelanega mesa (kar je manj kot dve rezini slanine) še nevarnejših – 30 odstotkov večje tveganje!

Zakaj je tako? Rdeče in predelano meso vsebuje nasičene maščobe in železo, ki vplivajo na občutljivost celic za inzulin. Poleg tega vsebuje nitrate in nitrite, ki jih dodajajo kot konzervanse – te pa lahko poškodujejo trebušno slinavko, ki je glavni proizvajalec inzulina v telesu.

Zato ni čudno, da raziskovalci svetujejo, da raje posežemo po bolj nežnih virih beljakovin – ribe, jajca, stročnice. Ribe so še posebej koristne, saj vsebujejo omega-3 maščobne kisline, ki imajo zaščitno vlogo za srce in ožilje. Jajca pa so hranilna bomba – vsebujejo skoraj vse vitamine (razen vitamina C), veliko beljakovin in antioksidantov. In kar je najpomembneje – uživanje enega jajca na dan ni imelo nobenega vpliva na povečano tveganje za sladkorno.

Zanimivo je tudi, da mlečni izdelki z visoko vsebnostjo maščob, kot so sir, maslo ali smetana, niso imeli tako izrazitega vpliva – niti negativnega niti pozitivnega. V 175 študijah, ki so jih analizirali raziskovalci, niso ugotovili bistvene povezave pri uživanju 30 gramov sira dnevno ali 200 gramov polnomastnih mlečnih izdelkov. Vseeno pa velja, da pretiravanje z mastnimi mlečnimi izdelki lahko vpliva na težo, kar posredno vpliva tudi na razvoj sladkorne bolezni.

Ob tem se spomnimo besed starih zeliščarjev, ki so rekli: "Vse je zdravilo – če ga je malo. Vse je strup – če ga je preveč."

Kar zadeva žita, sadje in zelenjavo – tukaj ni dvoma. Polnozrnata žita, stročnice, zelenolistna zelenjava in sveže sadje so osnova zdravega načina prehranjevanja. V teh živilih je veliko vlaknin, ki pomagajo uravnavati krvni sladkor. Vlaknine delujejo kot "gobica", ki počasi sprošča sladkor v kri, s čimer se izognemo hitrim skokom, ki so za sladkorno nevarni.

Recimo, da pojeste skodelico kuhanih ovsenih kosmičev – to je okoli 150 gramov. V tej skodelici je približno 4 grame vlaknin, kar je že petina dnevnih potreb povprečne odrasle osebe! Dodajte nekaj koščkov jabolka in žlico jogurta – in že imate zajtrk, ki ne samo da je dober – ampak tudi varuje pred boleznijo.

Pomembno je tudi, da se zavedamo, kako vpliva prehrana na naše vsakdanje življenje. Ko zbolimo za sladkorno boleznijo, nismo prizadeti le mi sami – trpi cela družina. V Sloveniji zdravstvo vsako leto porabi več kot 85 milijonov evrov samo za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov. Poleg tega bolniki izgubijo tudi na kakovosti življenja – utrujenost, zamegljen vid, pogosto uriniranje, počasno celjenje ran … Vse to lahko preprečimo z nekaj vsakodnevnimi odločitvami.

Na koncu pa še to: če vam mleko ali jogurt ne ustrezata – zaradi laktozne intolerance (to je nezmožnost prebave mlečnega sladkorja) – lahko posežete po fermentiranih izdelkih ali rastlinskih alternativah, obogatenih s kalcijem. Fermentacija mlečnih izdelkov namreč pogosto zmanjša količino laktoze, zaradi česar so lažje prebavljivi. In tudi v narodni medicini so fermentirane jedi veljale za "živa hrana", ki obnavlja telo in duha.

Če se sprašujete, kako začeti – naj bo to jutri zjutraj. Nalijte si kozarec mleka. Ali si pripravite domač jogurt z žličko medu in nekaj oreščki.