Kefirjeve gobice so dober biznis

Zgodba o kefirju izhaja iz Kavkaza, kjer so znani po dolgoživosti, skrivnosten recept pa naj bi se skrival v rednem uživanju kefirja. Priporočamo vam, da si preberite zgodbo o kefirju: Zgodba o kefirju je zgodba o ljubezni. V Evropi smo kefir spoznali šele pred dobrim stoletjem, drugod po svetu pa so zanj vedeli veliko prej in celo izpopolnili tehniko uporabe. Pred časom smo o kefirju z bučami in medom pisali v prispevku Ruski eliksir zdravja (preverite za kaj vse je dober ta napitek), zelo okusen in izjemno zdrav je tudi kokosov kefir (Kako narediti kokosov kefir), spomladi pa smo pisali o napitku, ki znižuje kilograme, sladkor v krvi, vam daje energijo (Napitek, ki je obnorel ženske). Za vso zdravilno čarovnijo, ki je pri kefirju ne manjka, so krive posebne bakterije, ki obogatijo vsako hrano (5 razlogov, zakaj jesti fermentirana živila).

Namen tega prispevka je sicer spomniti na kefir, ki je zelo koristen za revitalizacijo organizma, krepitev imunskega sistema, razgrajuje holesterol in nas brani pred tumorji, zdravi bolezni srca, uravnava pritisk, pomaga pri obnovi jeter, preprečuje širjenje metastaz in preprečuje nastanek novih, pomaga pri odvajanju vode iz organizma (artritis) ... Še bolj pomembni sta naslednji informaciji.

Za zrnce kefirja je potrebno skrbeti, a naj vas to ne skrbi, ker med spletnimi oglasi najdete dovolj ponudnikov iz cele Slovenije. Nekateri so v tem prepoznali dober posel in vam za 10 evrov + poštnina zrnca z navodili pošljejo po pošti, nekaj pa tako poštenih, da vam višek zrn podarijo. Zastonj, seveda, če se osebno oglasite pri njih.

Pri kefirju pa je potrebno vedeti še nekaj. Kefirjeve gobice se pojavljajo tudi pod imeni vodni kristali, japonski kristali, vodni kefir, biserne solze, kaspijske alge, tibicos ... Poznamo vsaj tri družine bakterij in sicer kaspijske (za te pravijo, da so najokusnejše in najbolj zdrave), afriške in večina (nekakšni hibridi).

Ali je mogoče doma pridelati kefirjeve gobice?

Odgovor je ne, čeprav boste hitro naleteli na nasvete, ko pa je to vendarle mogoče. Potrebujete 1/3 kozjega mleka in 2/3 kravjega mleka, oboje posladkajte, dodajte suho sadje, ali rozine, in počakajte dan, ali dva. Originalne bakterije za razvoj kefirja se bojda skrivajo v kozjem mleku, kar pa ni vedno tako. Zato nikar ne obupajte, če po prvem eksperimentu dobite samo skisano mleko. Zamenjajte dobavitelja kozjega mleka, ker mleko iz spodletelega poskusa tako in tako ni zdravo.

Znanstvenih dokazov, zakaj je z enim mlekom mogoče ustvariti zrnca, ni. Znano je le, da gre pri kefirjevih zrnih za posebno obliko ogljikovih hidratov bakterijskega izvora, kar povzročajo laktobacili. kje in zakaj se pojavijo, ostaja še skrivnost, ob tem pa si velja zapomniti eno malenkost. Laktobacili so zelo občutljivi na železo. Pravzaprav jih pri rasti moti. Zato bodite pozorni, da domač kefir ne pride v stik s kovinskimi predmeti (niti pokrov posode naj ne bo kovinski). Če vas kdo prepričuje, da njegova zrna niso občutljiva na materiale, potem veste, da gre za kefir, ki je nastal iz hibridnih zrn. Zaenkrat še ni znanstvenih dokazov, da bi bil kefir iz teh kultur manj učinkovit.

Za konec pa še zanimivost: ali ste vedeli, da si Američani ne morejo narediti svojega kefirja? Mlekarska industrija je namreč dosegla, da je prodaja surovega mleka v ameriških trgovinah prepovedana, čeprav trgovci, kot so Wallmart, Sams in Costko med mlečnimi izdelki prodajajo tudi kefirjeva zrnca. Očitno črni trg domačega kefirja kljub vsemu deluje.