Vaš obraz ve, kaj ste jedli: kako sladkor, mleko, vino in gluten pustijo sled na koži

Ogledalo je včasih bolj iskreno od tehtnice. Medtem ko se kilogrami nabirajo počasi in skoraj neopazno, obraz pogosto že po nekaj dneh pokaže, kako smo jedli in pili. Utrujen ten po praznikih, zabuhle veke po sobotni zabavi, nov mozolj po tednu, ko so prevladovali piškoti – marsikdo pozna te prizore. Dermatologi sicer poudarjajo, da na kožo vplivajo predvsem geni, hormoni, sonce, spanec in stres, vendar raziskave vse pogosteje kažejo, da tudi tisto, kar je na krožniku in v kozarcu, ni povsem nepomembno.

Znanka, ki je pri štiridesetih začela opažati vse izrazitejšo rdečico na licih in jutranjo zabuhlost, je dolgo menjavala kreme brez pravega učinka. Ko je na pobudo dermatologinje za nekaj tednov opustila sladke pijače in večerni kozarec belega vina, je bila presenečena: rdečica se je umirila, obraz je bil zjutraj manj otekel. "Ni bil čudež," pravi, "je pa bilo dovolj, da sem ugotovila, kaj mojemu obrazu ne ustreza." Dermatologinja ji je ob tem razložila, da je prehrana le eden od dejavnikov – pri nekom zaleže sprememba jedilnika, pri drugem je ključ drugje.

Če želite nekaj dobrega storiti za svoje zdravje, se postavite pred ogledalo in iskreno ocenite videz svojega obraza. Nihče si seveda ne želi gubic, aken, zabuhlega obraza, podočnjakov, neprijetne rdečice, poudarjenih por in starostnih peg ... Kaj torej storiti, da bi bilo vsega tega čim manj? Ne samo zaradi videza, tudi zaradi zdravja je smiselno spremljati, koliko sladkorja, mlečnih izdelkov, vina in – če ste nanj občutljivi – glutena zaužijete.

Ljubitelji sladkega

Preveč sladke hrane lahko po nekaterih ugotovitvah naredi elastična in prožna kolagenska vlakna bolj toga. Za to je odgovoren proces, imenovan glikacija: odvečni sladkor se veže na beljakovine, kot sta kolagen in elastin, pri tem pa nastajajo tako imenovani končni produkti napredne glikacije (AGE), ki koži jemljejo prožnost. Dermatolog F. William Danby je ta mehanizem opisal v strokovni reviji Clinics in Dermatology kot enega od prehranskih dejavnikov, povezanih s staranjem kože. Več o tem smo pisali v članku Ko koža govori: 5 živil, ki ji vsak dan tiho škodijo.

Ob obilici sladkega se poveča tudi raven inzulina, obraz pa je lahko videti utrujen, bled in nekoliko "testen". Povišan nivo sladkorja v telesu po nekaterih podatkih vpliva tudi na ravnovesje bakterij in na izločanje loja, zato imajo sladkosnedci pogosteje mozolje po obrazu, ramenih in prsih. To podpira tudi randomizirana raziskava, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition: mladi moški z aknami, ki so 12 tednov uživali prehrano z nizko glikemično obremenitvijo, so imeli ob koncu raziskave opazno manj kožnih sprememb kot primerjalna skupina. Avtorji sicer opozarjajo, da učinka prehrane niso mogli povsem ločiti od hkratne izgube telesne teže.

Dobra novica: koža se na manj sladkorja pogosto odzove razmeroma hitro. Kaj se po nekaterih ugotovitvah zgodi v prvih tednih, opisujemo v članku Ko pustite sladkor pri miru, se telo odzove hitreje, kot si mislite, kako prepoznati, da je sladkorja preveč, pa v prispevku Alarm, ko je telo (pre)polno sladkorja. Če vas koža na vratu ali pod pazduho vztrajno srbi, si preberite tudi Telo ve prej kot vi: 6 simptomov sladkorne bolezni, ki jih večina spregleda – in se posvetujte z zdravnikom.

Ljubitelji smetane

Ko se staramo, pri mnogih ljudeh upade aktivnost encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor laktozo. Posledica so lahko napihnjenost, vetrovi in prebavne težave – o laktozni intoleranci in razliki med njo in alergijo na mleko podrobno pišejo strokovnjaki na portalu Prehrana.si, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kar zadeva kožo, se raziskovalci danes bolj kot na laktozo osredotočajo na hormone in rastne dejavnike v mleku, ki naj bi spodbujali izločanje loja. Obsežna metaanaliza 14 raziskav z več kot 78.000 udeleženci, objavljena v reviji Nutrients, je pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih (od 7 do 30 let) uživanje mleka, jogurta in sira povezala z nekoliko večjo verjetnostjo aken. Avtorji sami opozarjajo na pristranskost objav, zato gre za povezavo, ne za dokaz vzročnosti.

Nekateri ljudje opažajo, da jim ob obilici mlečnih izdelkov obraz pordi, veke otečejo ali se pojavijo nečistoče na bradi. Če to velja tudi za vas, je smiselno za nekaj tednov zmanjšati količino in opazovati, kaj se zgodi – nikakor pa mlečnih izdelkov ni treba kar povprek demonizirati. Zakaj so fermentirani izdelki in sir po nekaterih podatkih celo koristni, smo pisali v člankih Sir vas morda varuje, mleko pa ne – kaj pravzaprav vemo o mlečnih izdelkih in zdravju? in Jogurt v hladilniku skriva 4 koristi, ki jih večina ne pozna – ena od njih navduši celo kardiologe.

Ljubitelji vina

Dolgo je veljalo, da zmerno pitje vina koristi srcu in ožilju, novejše ugotovitve pa so do tega precej bolj zadržane. Svetovna zdravstvena organizacija danes opozarja, da povsem varne količine alkohola ni, podobno pa svetujejo tudi pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: manj je bolje. Nekoč priljubljeno pravilo, da je kozarec vina na dan "gornja meja dovoljenega", je zato bolje razumeti kot skrajno mejo, ne kot priporočilo.

Na koži se prekomerno pitje vina pozna predvsem zaradi dehidracije: alkohol deluje kot diuretik, koža izgubi vlago, gube postanejo bolj izrazite, koža pa dobi prepoznaven rdeč ten. Alkohol namreč širi drobne krvne žile, kar se kaže kot rdečica na licih in nosu. Raziskava na več kot 82.000 ženskah, objavljena v reviji Journal of the American Academy of Dermatology, je večji vnos alkohola – zlasti belega vina in žganih pijač – povezala z večjim tveganjem za rozacejo.

Vino vsebuje tudi nekaj sladkorja, pri rednem pitju pa nekateri opažajo razširjene pore, povešene veke in bolj poudarjene nosno-ustnične gube. Kako alkohol in druga živila pospešujejo staranje kože, smo opisali v člankih Koža na krožniku: 5 živil, ki vašo kožo starajo hitreje, kot mislite in Hrana, ki vas stara: pet živil, ki jih vaša koža sovraži, kako prepoznati, da koži primanjkuje tekočine, pa v prispevku 6 znakov dehidracije, ki jih pogosto spregledamo.

Glutenski obraz

O tako imenovanem "glutenskem obrazu" se na spletu veliko piše: obraz naj bi bil zabuhel in otekel, starostne pege bolj izrazite, pigmentacija neenakomerna, majhne kožne napake bolj vidne, v predelu brade pa naj bi se pogosteje pojavljale akne. Treba je povedati, da so to večinoma osebna opažanja – trdnih znanstvenih dokazov, da bi gluten tako vplival na kožo pri zdravih ljudeh, ni.

Drugače je pri ljudeh s celiakijo in neceliakalno občutljivostjo na gluten. Pri celiakiji imunski odziv na gluten poškoduje sluznico tankega črevesa, kar lahko vodi do slabšega vsrkavanja hranil, pri delu bolnikov pa se bolezen kaže tudi na koži, na primer kot srbeč herpetiformni dermatitis. O diagnozi, prehrani in življenju brez glutena lahko več izveste pri Slovenskem društvu za celiakijo, o povezavi med glutenom in avtoimunskimi boleznimi pa v našem članku Gluten in ščitnica: skrita povezava, ki jo vsaka osma ženska plača z utrujenostjo, kilogrami in izpadanjem las.

Če sumite, da vam gluten ne ustreza, ga ne izločajte na lastno pest. Testiranje na celiakijo je namreč zanesljivo le, dokler gluten še uživate, zato se najprej posvetujte z zdravnikom. Nekateri, ki gluten izločijo, poročajo, da spremembe opazijo šele po nekaj tednih. Pri tem pa velja: brezglutensko še ne pomeni samodejno zdravo, kar pojasnjujemo v člankih Brezglutenska dieta vas redi? Pri celiakiji je to pogosteje, kot si mislite – in tukaj je razlog in Kruh ni vaš sovražnik: zakaj pšenica (verjetno) ni kriva za vaš trebuh.

Kaj lahko storite za lepšo kožo od znotraj?

• Omejite dodani sladkor in izbirajte živila z nizkim glikemičnim indeksom – polnozrnata žita, stročnice, zelenjavo.
• Pijte dovolj vode, še posebej, če ste pili alkohol; vsak kozarec vina "izravnajte" s kozarcem vode.
• Opazujte svojo kožo: če sumite, da vam določeno živilo ne ustreza, ga za nekaj tednov zmanjšajte in si zapisujte spremembe.
• Na krožnik dodajte antioksidante – pisano zelenjavo in sadje. Zakaj je za kožo posebej zanimiv kuhan paradižnik, preberite v članku Paradižnik ni samo za solato: skrivnost sijoče kože se skriva v kuhinji (in na vrtu), kateri napitki so koži prijazni, pa v prispevku Skodelica čaja kot lepotni ritual: kateri čaji resnično skrbijo za vašo kožo?
• Ne verjemite vsemu: da čokolada ni nujno kriva za mozolje, smo razložili v članku Verjeli ste jim vse življenje, a so laž: 5 zdravstvenih mitov, ki jih je čas pokopati.
• Spite dovolj – koža se med spanjem obnavlja, pomanjkanje spanca pa se na obrazu pozna skoraj takoj.

Obraz je torej res nekakšno ogledalo naših navad, vendar ne edino in ne vedno najbolj natančno. Zmerna, pestra prehrana, dovolj vode in spanca ter čim manj alkohola so koraki, ki koristijo tako koži kot celotnemu telesu.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.