Mleko, v katerem je 60-krat več vitamina C kot v kravjem: zakaj ga skoraj nihče ne pije?

Predstavljajte si napitek, ki so ga starodavni zdravniki po izročilu priporočali pri zastrupitvah, kraljevske lepotice pa so ga uporabljale za nežno kožo. Danes ga sodobna znanost znova odkriva kot eno najbolj zanimivih mlečnih živil na svetu. Govorimo o osličjem mleku – živilu, ki ga večina Slovencev ni nikoli poskusila, čeprav o njem krožijo prave legende. Nekatere so resnične, druge močno pretirane. Pokazali vam bomo, katere so katere.

Znanka, ki se ukvarja z naravno prehrano in ima otroka s preobčutljivostjo na kravje mleko, mi je pred kratkim povedala, da je po mesecih iskanja alternative naključno naletela na osličje mleko. Po posvetu s pediatrinjo ga je začela previdno uvajati. Otrok ga je dobro prenašal, trebušne težave so se umirile in tudi koža se je po njenih besedah izboljšala. „Tega ne bi verjela, če ne bi videla sama,“ mi je rekla. Podobne zgodbe pogosto slišimo od staršev otrok z alergijami. Gre za posamične izkušnje in ne za znanstveni dokaz, a prav zaradi takšnih zgodb se raziskovalci za osličje mleko zanimajo vse bolj.

Iz zgodovine: od Hipokrata do Kleopatre

Osličje mleko ima dolgo zgodovino. Hipokrat, oče zahodne medicine, naj bi ga po izročilu priporočal pri zastrupitvah, vročini in poškodbah kože. Egipčanska kraljica Kleopatra, ki je slovela po izjemni lepoti, se je po legendi kopala prav v osličjem mleku, da bi ohranila nežno, čvrsto in gladko kožo. Še bolje je dokumentirana zgodba Popeje Sabine, žene cesarja Nerona. Rimski pisec Plinij starejši je zapisal, da je s seboj vodila čredo oslic, da je imela vsak dan sveže mleko za kopel.

Čeprav je imelo osličje mleko nekoč sloves napitka bogatašev, so ga poznali in cenili tudi navadni ljudje. Že zelo zgodaj so opazili, da je po nekaterih lastnostih podobno materinemu mleku. Danes vemo, da ta podobnost res obstaja, predvsem pri sestavi beljakovin, o čemer več v nadaljevanju.

Kaj vsebuje osličje mleko?

Osličje mleko je eno izmed mlek z najmanj maščob. Pregledni članek v reviji Foods (MDPI, 2025) navaja povprečno okoli 1,3 grama maščob na 100 ml, kar je le približno 40 odstotkov maščob v kravjem mleku. Vsebnost se sicer precej spreminja glede na pasmo in obdobje laktacije, nekatere analize so izmerile tudi manj kot 0,6 grama. To potrjuje tudi raziskava, objavljena v reviji Lipids in Health and Disease. Maščobe v osličjem mleku vsebujejo razmeroma več nenasičenih maščobnih kislin in manj nasičenih kot kravje.

Je v njem res 60-krat več vitamina C?

Prav ta trditev je osličje mleko naredila slavno, saj jo boste našli v mnogih starejših člankih, tudi na slovenskih spletnih straneh. Resnica je nekoliko manj spektakularna, a še vedno zanimiva. Omenjeni pregled iz leta 2025 navaja, da ima osličje mleko približno 4,75-krat več vitamina C kot kravje. Ker kravje mleko vsebuje zelo malo vitamina C, osličje mleko še vedno ni njegov pomemben vir. Kozarec pomarančnega soka ali nekaj jagod ga vsebuje veliko več. Osličje mleko vsebuje tudi vitamine A, D in E ter vitamine skupine B, o katerih podrobneje piše pregled v reviji Nutrients (2021).

Beljakovine, ki ga približajo materinemu mleku

Pravi adut osličjega mleka niso vitamini, temveč sestava beljakovin. Sirotkine beljakovine predstavljajo kar 55 do 65 odstotkov vseh beljakovin, kazein pa le približno polovico, medtem ko v kravjem mleku kazeina pripada okoli 80 odstotkov. Prav kazein je pri marsikom eden glavnih sprožilcev alergijskih reakcij. Po tem razmerju je osličje mleko bistveno bližje materinemu mleku kot kravje, kar navaja pregled v reviji Foods.

Posebno pozornost si zaslužijo zaščitne beljakovine. Osličje mleko vsebuje alfa-laktalbumin, lizocim, laktoferin, laktoperoksidazo in imunoglobuline. Pregled, objavljen v reviji Journal of Equine Veterinary Science (2023), jih povezuje z antioksidativnim, antibakterijskim in protivnetnim delovanjem. Velja poudariti, da je bila večina teh učinkov opažena v laboratorijskih poskusih in na živalih, ne pa v obsežnih raziskavah na ljudeh. Lizocim je encim, ki razgrajuje celične stene nekaterih bakterij, in ga je v osličjem mleku nenavadno veliko. Imunoglobulini so beljakovine, ki v telesu delujejo kot protitelesa. Zaradi njih osličje mleko velja za živilo, ki bi lahko podpiralo delovanje imunskega sistema, čeprav dokazov pri ljudeh za zdaj ni dovolj za trdne zaključke.

Kaj morate vedeti o laktozi

Tu je podrobnost, ki jo v promocijskih besedilih pogosto spregledajo: osličje mleko vsebuje več laktoze kot kravje, okoli 6 do 7 gramov na 100 ml. Za ljudi z intoleranco na laktozo zato ni rešitev, saj lahko povzroči napihnjenost, krče in drisko. Pomembno je razlikovati med alergijo na beljakovine kravjega mleka in intoleranco na laktozo. Pri prvi je osličje mleko lahko zanimiva možnost, pri drugi pa ne. O tem, zakaj s starostjo marsikomu upade encim laktaza, smo pisali v prispevku Štiri jedi, ki tiho uničujejo vaše črevesje – in zamenjave, ki jih poznate že iz babičine kuhinje.

Za primerjavo: o tem, kaj vsebuje kravje mleko in komu ni priporočljivo, smo pisali v članku Kozarec mleka: kdo ga sme in kdo ga ne sme piti ter kdaj je pravi čas zanj?, razlike med kravjim in kozjim mlekom pa podrobno opisujemo v prispevku Kozje mleko: zakaj ga priporoča vse več nutricionistov - in kaj ga loči od kravjega?

Za koga je osličje mleko lahko posebej zanimivo?

Največ raziskav se ukvarja z otroki, ki so alergični na beljakovine kravjega mleka. Pregled v reviji Frontiers in Nutrition (2024) že v naslovu postavi ključno vprašanje: ali je dokazov o koristih osličjega mleka dovolj? Odgovor je previden. Raziskave so obetavne, a večinoma majhne. Pregled kliničnih izkušenj v reviji Foods (2013) povzema, da je osličje mleko večina otrok z alergijo na kravje mleko dobro prenašala, a ne vsi. Alergologi v reviji Pediatric Allergy and Immunology opozarjajo, da je navzkrižna reakcija mogoča. Zato ga je treba pri alergičnem otroku uvajati izključno pod zdravniškim nadzorom.

Pri dojenčkih je potrebna še posebna previdnost. Pregled v reviji Nutrients (2022) poudarja, da osličje mleko zaradi nizke vsebnosti maščob in energije samo po sebi ne zadošča za prehrano dojenčka. Brez ustrezne obogatitve lahko pride do pomanjkanja energije in hranil. Italijanski pediatri v reviji Italian Journal of Pediatrics zato priporočajo, da se uporablja le po posvetu s pediatrom in v sklopu ustrezno načrtovane prehrane.

Tradicionalne izkušnje in prve raziskave osličje mleko povezujejo z naslednjimi lastnostmi, ki pa so večinoma še predmet raziskav:

• Po nekaterih ugotovitvah lahko podpira delovanje imunskega sistema, predvsem zaradi lizocima, laktoferina in imunoglobulinov.
• Je lahko prebavljivo za ljudi, ki slabše prenašajo beljakovine kravjega mleka.
• Zaradi ugodne sestave beljakovin ga omenjajo kot zanimivo živilo za rastoče otroke in starejše.
• Široko se uporablja v kozmetiki za nego suhe in občutljive kože.
• V ljudskem izročilu so ga nekoč priporočali pri kašlju in težavah z dihali, kar sodobna znanost ni potrdila.

Pomembno: Osličje mleko ni zdravilo in ne nadomešča zdravniškega nasveta ali predpisanega zdravljenja. Vse navedene lastnosti so predmet stalnih raziskav. Pri resnih zdravstvenih težavah, alergijah ali prehrani dojenčkov se vedno posvetujte z zdravnikom.

Previdno pri surovem mleku

Osličje mleko se pogosto prodaja surovo, neposredno s kmetij. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) opozarja, da lahko surovo mleko kateregakoli izvora vsebuje bakterije, kot sta salmonela in kampilobakter. To je še posebej tvegano za otroke, nosečnice, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, torej prav za skupine, ki jim osličje mleko najpogosteje priporočajo. Varneje je izbrati pasterizirano mleko ali mleko v prahu preverjenih proizvajalcev, surovo mleko pa pred uživanjem prevreti.

Kleopatrina skrivnost v sodobni kozmetiki

Danes največ osličjega mleka ne konča v kozarcih, temveč v kremah, losjonih in milih. Raziskovalci v pregledu, objavljenem v reviji Animals (2021), navajajo, da mu njegove beljakovine, maščobne kisline in antioksidanti dajejo vlažilne in negovalne lastnosti. Kleopatra se torej morda ni povsem motila. Če vas zanima, kako prehrana, vključno z mlečnimi izdelki, vpliva na kožo, si preberite prispevek Vaš obraz ve, kaj ste jedli: kako sladkor, mleko, vino in gluten pustijo sled na koži.

Zakaj je osličje mleko tako drago – in zakaj ga je malo?

Za liter svežega osličjega mleka je treba odšteti 30 evrov in več. Sir iz osličjega mleka pa sodi med najdražje na svetu. Najbolj znan je srbski pule iz naravnega rezervata Zasavica, katerega kilogram stane okoli 1.000 evrov. Za kilogram sira je potrebnih kar 25 litrov mleka. Poleg tega oslica na dan proizvede le 1 do 2 litra mleka, laktacijska doba pa traja le okoli 6 mesecev. Za primerjavo: dobra molznica da tudi 25 litrov in več na dan. Skupna letna pridelava je zato zelo omejena, mlekarne za osličje mleko pa so redke.

Zakaj je v Sloveniji tako malo oslov, je torej tesno povezano z vprašanjem, zakaj je to mleko tako redko. Avtorji omenjenega pregleda sicer ugotavljajo, da je reja oslic za mleko kljub skromni količini lahko donosna, saj dosega visoke cene. Vendar zahteva veliko potrpežljivosti, skrbno higieno pri molži in drugačen poslovni model kot klasična govedoreja.

Nasvet nutricionista: kako ga poskusiti?

Če vas osličje mleko zanima, ga obravnavajte kot zanimivo dopolnilo raznoliki prehrani in ne kot čudežni napitek. Začnite z manjšo količino, na primer z dvema decilitroma, in opazujte, kako se odzove vaše telo. Okus je rahlo sladkast, ker je v njem veliko laktoze, in precej bolj vod{-15447}n kot pri kravjem mleku. Če iščete živila za odpornost, je bolj smiselno poskrbeti za pestro prehrano. Nekaj idej najdete v prispevku 12 živil, ki so vaša najboljša naravna obramba: ste jih res vsi že v jedilniku?

Če vas zanima svet alternativnih mlečnih napitkov, si preberite tudi naše prispevke o kozjem mleku, ovsenem mleku in kokosovem mleku. Pregled rastlinskih možnosti najdete v članku Od mandljevega do konopljinega: katera alternativa kravjemu mleku je prava za vas? Vsako od teh mlek ima svoje prednosti in omejitve.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.