Mleko, v katerem je 60-krat več vitamina C kot v kravjem – zakaj ga skoraj nihče ne pije?

Predstavljajte si napitek, ki so ga starodavni zdravniki predpisovali za zastrupitve, ga kraljevske lepotice uporabljale za nežno kožo, danes pa ga moderna znanost znova odkriva kot enega najbolj bioaktivnih mlečnih živil na svetu. Govorimo o osličjem mleku – živilu, ki ga večina Slovencev ni nikoli poskusila.

Znanka, ki se ukvarja z naravno prehrano in ima otroka s preobčutljivostjo na kravje mleko, mi je pred kratkim povedala, da je po mesecih iskanja alternative naključno naletela na osličje mleko. Že po dveh tednih je otrok bolje spal, trebušne težave so izginile, koža pa je postala vidno bolj gladka. „Tega ne bi verjela, če ne bi videla sama,“ mi je rekla. Njena izkušnja ni izjema – podobnih zgodb je med starši otrok z alergijami vse več.

Iz zgodovine: Hipokrat in Kleopatra sta vedela

Osličje mleko ima dolgo zgodovino. Hipokrat je v svojih zapiskih večkrat omenjal osličje mleko – najpogosteje ga je priporočal pri zastrupitvah in poškodbah kože. Egipčanska kraljica Kleopatra, ki je slovela po izjemni lepoti, se je po izročilu kopala prav v osličjem mleku, ki je njeno kožo ohranjalo nežno, čvrsto in gladko.

Čeprav je imelo osličje mleko nekoč sloves napitka bogatašev, so ga v resnici poznali in cenili tudi navadni ljudje. Razlog? Ljudje so zelo zgodaj ugotovili, da je osličje mleko podobno materinemu: pri dojenčkih ne povzroča krčev kot kravje, je lažje razgradljivo, ne povzroča alergij in vsebuje obilico vitaminov in mineralov – v nekaterih primerih celo več kot kravje mleko.

Kaj vsebuje osličje mleko?

Osličje mleko ima najnižji delež maščob od vseh vrst mleka: v 100 ml je samo 0,6 % maščob, kar je najmanj 5-krat manj kot v kravjem mleku. To pa ni edina prednost.

Tisto, kar resnično preseneča, je vsebnost vitamina C. Osličje mleko ima namreč 60-krat (prav ste prebrali – in ne gre za pomoto!) več vitamina C kot kravje mleko, nekajkrat več pa je tudi vitaminov A, B, D in E. To potrjuje tudi recenzija v reviji MDPI Foods (2025), ki navaja visoko vsebnost vitamina C in esencialnih mineralov ter poudarja, da je osličje mleko „bogato z imunoglobulini, rastnimi faktorji in antimikrobnimi peptidi.“

Posebno pozornost si zaslužijo zaščitni proteini. Osličje mleko je bogato z zaščitnimi proteini, kot so alfa-laktalbuminza, lizocim, laktoferin, laktoperoksidaza in imunoglobulini, ter kaže močno antioksidativno, antibakterijsko, antivirusno in protivnetno delovanje. Prav imunoglobulini – proteini, ki v telesu delujejo kot protitelesa – so razlog, zakaj osličje mleko velja za enega najmočnejših naravnih podpornikov imunskega sistema.

Za primerjavo – o tem, kaj vsebuje kravje mleko in komu ni priporočljivo, smo pisali v članku Ali veste, kaj vsebuje mleko?, razlike med različnimi vrstami mleka pa podrobno opisujemo v prispevku Kaj morate vedeti o kozjem mleku.

Za koga je osličje mleko posebej koristno?

Sodobne raziskave, objavljene v reviji Frontiers in Nutrition, potrjujejo, da osličje mleko predstavlja odlično alternativo kravjemu pri otrocih z alergijami na kravje mlečne proteine, saj ima nizko vsebnost kazeina in drugačno razmerje beljakovin, ki povzročajo alergije. Je primerno za dojenčke, ker je lahko in hranljivo hkrati, deluje pomirjevalno, protivnetno in očiščevalno.

Poleg tega so tradicionalne in moderne izkušnje skladne glede naslednjih lastnosti:

• Podpira delovanje imunskega sistema
• Pomaga pri okrevanju ob bakterijskih okužbah
• Priporoča se nosečnicam, rastočim otrokom in starejšim
• Uporablja se pri težavah s kožo in kostmi
• Nekoč se je priporočalo pri pljučnih boleznih, kot so bronhitis in astma

Pomembno: Osličje mleko ni zdravilo in ne nadomešča zdravniškega nasveta. Vse navedene lastnosti so predmet stalnih raziskav – pri resnih zdravstvenih težavah se vedno posvetujte z zdravnikom.

Zakaj je osličje mleko tako drago – in zakaj ga je malo?

Za liter svežega osličjega mleka je treba odšteti 30 evrov in več, siri pa dosegajo ceno tudi po 1.000 evrov za kilogram. Razlog je preprost: za kilogram sira je potrebnih kar 25 litrov mleka. Poleg tega oslica na dan proizvede le 1 do 2 litra mleka, laktacijska doba pa traja le okoli 6 mesecev, kar pomeni, da je skupna letna pridelava izjemno omejena.

Odgovor na vprašanje, zakaj je v Sloveniji tako malo oslov, je torej hkrati odgovor na vprašanje, zakaj je to mleko tako redko. Ekonomska logika govori sama zase: osli so v vseh ozirih donosnejši od krav, a zahtevajo potrpežljivost in drugačen poslovni model.

Če vas zanima svet alternativnih mlečnih napitkov, si preberite tudi naše prispevke o kozjem mleku, ovsenim mleku in kokosovem mleku – vsako od njih ima svoje edinstvene prednosti.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.