Začimba z vrta, ki po vsebnosti železa prekaša svinjski zrezek, in jo najverjetneje že imate doma

Predstavljajte si začimbo, ki jo verjetno že imate na balkonu ali v vrtu, pa se je niti ne zavedate zares – peteršilj. Medtem ko marsikdo poseže po rdečem mesu, kadar mu primanjkuje železa, podatki iz ameriške baze USDA FoodData Central kažejo, da 100 gramov svežega peteršilja vsebuje okoli 6,2 mg železa, medtem ko enaka količina pečenega svinjskega zrezka vsebuje le okoli 0,9 do 1,3 mg železa. Skromna zelena vejica torej po tem kazalniku brez težav prekaša kos mesa – kar je za marsikoga presenetljivo odkritje.

Znanka, ki se je nekaj let borila s stalno utrujenostjo in je zdravnik pri njej ugotovil mejno nizke vrednosti železa, je povedala, da si je poleg prilagojene prehrane, ki ji jo je predpisala dietetičarka, vsako jutro pripravila kozarec vode s sokom limone in ščepcem na drobno sesekljanega peteršilja. Sama pravi, da ne more trditi, kaj natančno je pripomoglo k temu, da se je počutje po nekaj mesecih izboljšalo – najverjetneje kombinacija urejene prehrane, dodatkov, ki jih je predpisal zdravnik, in majhnih vsakodnevnih navad. Njena izkušnja lepo pokaže, zakaj toliko ljudi razmišlja o peteršilju kot o preprostem dodatku k jedilniku, hkrati pa opozarja, da je pri nizkih vrednostih železa vedno smiselno najprej poiskati mnenje zdravnika.

Zakaj je peteršilj tako cenjen

Peteršilj je ena najbolj priljubljenih in razširjenih začimb na svetu. Poleg tega ima visoko hranilno vrednost, več zanimivih lastnosti in je pomemben sestavni del napitkov, ki naj bi po ljudskem izročilu pripomogli k boljšemu pretoku kisika po telesu. Svežemu peteršilju nekateri viri pripisujejo tudi blagodejen vpliv na delovanje nadledvičnih žlez in ščitnice, medtem ko že dolgo velja za priljubljeno zeliščno pomoč pri težavah z ledvičnimi kamni. Novejši sistematični pregled raziskav, objavljen v reviji Frontiers in Medicine, povzema, da so živalske študije pokazale zmanjšanje oksidativnega stresa in izboljšanje nekaterih presnovnih kazalnikov po uživanju peteršilja, medtem ko so bile spremembe pri ljudeh v omejenih raziskavah zaenkrat le zmerne – avtorji zato poudarjajo, da so za trdnejše zaključke potrebne obsežnejše klinične študije.

Po podatkih iz baze USDA FoodData Central 15 gramov svežega peteršilja vsebuje razmeroma visoko koncentracijo antioksidantov glede na težo, kar je ena od lastnosti, zaradi katerih to zelišče uvrščajo med t. i. funkcionalna živila. Že 10 gramov peteršilja lahko pomembno prispeva k dnevnim potrebam po železu, manganu, kalciju, magneziju, fosforju ter vitaminih A, E, C in B1 – kar je za tako majhno količino zelo ugodno razmerje. Portal Healthline med drugim navaja, da naj bi bila posušena različica peteršilja po nekaterih meritvah še bogatejša z antioksidanti kot sveža, kar je zanimiv podatek za tiste, ki zelišče raje sušijo za pozimi.

Če vas peteršilj v tej vlogi še bolj zanima, si lahko preberete tudi naš prispevek Odkrijte najpomembnejše superživilo z vrta: peteršilj, kjer je podrobneje predstavljena njegova bogata zgodovina in hranilna sestava, ali pa članek Pozabljeno zdravilo: peteršiljev čaj, kjer je opisana priprava peteršiljevega čaja in njegova tradicionalna uporaba.

Napitek iz peteršilja in limone

V mešalnik dajte šopek svežega peteršilja in sok dveh limon. Vse skupaj dobro premešajte, povsem na koncu pa dodajte približno 2 dcl vode. Tovrstni napitek nekateri viri priporočajo piti do 5 dni zapored na prazen želodec, nato pa narediti vsaj 10-dnevni premor. Podobno kombinacijo, le v nekoliko drugačnem razmerju, najdete tudi v našem prispevku Kombinacija, ki je šokirala zdravnike, kjer je peteršilj združen z limonino lupino in sodo bikarbono, ali v članku Kumara, limona in peteršilj v kozarcu, kjer je napitku dodana še kumara za dodatno hidracijo.

Vitamin C iz limone ob tem ni naključna sestavina. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), Urada za prehranska dopolnila, vitamin C izboljša absorpcijo železa iz rastlinske hrane, kar pomeni, da je kombinacija peteršilja in limone s prehranskega vidika smiselno premišljena – železo iz rastlin se namreč v telesu sicer slabše izkorišča kot železo iz mesa.

Za tiste, ki iščejo še kakšno različico tega napitka, je zanimiv tudi prispevek Napitek proti raku, visokem pritisku, vnetjem in debelosti, ki ga vsako jutro pijeta Oprah in dr. Oz, kjer je peteršilj združen s kumaro, špinačo in zeleno v bolj izdaten zeleni napitek, medtem ko so v prispevku 3 nasveti, ki vas bodo presenetili, kako uporabiti peteršilj zbrane tri različne kombinacije za vsakdanjo rabo.

Na kaj je treba biti pozoren

Pri peteršilju je vseeno potrebna zmernost. Prekomerno uživanje lahko po nekaterih navedbah obremeni živčni sistem, poleg tega je peteršilj razmeroma močan naravni diuretik, zato je ob uživanju tovrstnih napitkov priporočljivo piti dovolj tekočine čez cel dan. Nosečnice in doječe matere naj bi bile pri večjih količinah peteršilja še posebej previdne, prav tako pa je pri visokih odmerkih vitamina C, kot opozarja NIH Urad za prehranska dopolnila, pri nekaterih posameznikih povečano tveganje za nastanek ledvičnih kamnov – zato je pri kroničnih boleznih ledvic ali jeter pred rednim uživanjem tovrstnih napitkov smiselno vprašati za mnenje zdravnika.

Kdor želi peteršilj vključiti v vsakdanjo prehrano na bolj kulinaričen način, si lahko pomaga tudi z idejami iz teh dveh prispevkov – dodajanje sveže sesekljanega peteršilja k solatam, omakam in ribjim jedem je pogosto prijetnejši način uživanja kot pitje koncentriranih napitkov, hkrati pa telesu prav tako zagotovi del omenjenih hranil.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.