Zeleni zaklad z vrta: zakaj je peteršilj z več vitamina C kot pomaranča superživilo, ki ga podcenjujemo

Ste vedeli, da lahko že šopek sveže natrganega peteršilja z vrta vsebuje več vitamina C kot cela pomaranča, in da spada med rastline z največjo vsebnostjo antioksidantov na naših vrtovih? Po podatkih ameriške agencije za kmetijstvo (USDA) 100 gramov svežega peteršilja vsebuje kar 133 mg vitamina C – to je občutno več, kot ga najdemo v enaki količini pomaranč (okrog 53 mg na 100 g). Peteršilj je torej eno najbolj podcenjenih, a hranilno najbogatejših živil, ki ga imamo dobesedno pred nosom.

Znano je, da tudi znana ameriška voditeljica Oprah Winfrey skupaj z zdravnikom dr. Mehmetom Ozom vsako jutro popije zeleni sok, v katerem je peteršilj ena od ključnih sestavin – navdih za ta napitek in več o njem si lahko preberete v prispevku Napitek proti raku, visokem pritisku, vnetjem in debelosti, ki ga vsako jutro pijeta Oprah in dr. Oz. To je lep dokaz, da preprosto zelišče z vrta lahko postane del vsakdanje rutine tudi tistih, ki jim je zdrav način življenja poklic.

Zgodovina, ki sega tisočletja nazaj

Zgodba peteršilja sega v mlado kameno dobo. Ni povsem znano, ali so ga takrat uporabljali kot dodatek k hrani ali so ga žvečili zaradi drugih namenov. Še danes ponekod najdemo divji peteršilj, ki ima zaradi svoje trdoživosti še več koristnih učinkovin.

Rimski gladiatorji naj bi ga po izročilu jedli pred vsakim bojem, saj so verjeli, da jim daje moč. Zanimivo je tudi, da je bil peteršilj v času inkvizicije marsikje prepovedan, saj so mu pripisovali lastnosti, povezane z ženskim reproduktivnim zdravjem – po sodobnih virih visoki odmerki eteričnega olja peteršilja (predvsem spojin apiol in miristicin) res lahko spodbudijo krčenje maternice, zato ga nosečnicam v terapevtskih odmerkih odsvetujemo. Na drugi strani je Karel Veliki peteršilj uvrstil na seznam zelišč, ki so jih morali gojiti v samostanskih vrtovih, ta seznam pa so upoštevali tudi menihi v naših krajih. V 60. letih prejšnjega stoletja so nekateri sušene liste peteršilja celo kadili, vendar znanstveno ni bilo nikoli potrjeno, da eterično olje dejansko povzroča halucinacije.

Podobno bogato zgodovino ima tudi kombinacija peteršilja z vinom, ki jo je pred skoraj 800 leti zapisala redovnica Hildegard von Bingen – več o tem receptu si lahko preberete v članku 800 let staro božje zdravilo.

Kaj peteršilj ponuja vašemu telesu

Po podatkih USDA 15 gramov svežega peteršilja vsebuje pomembno količino antioksidantov, 10 gramov pa pokrije zajeten delež priporočenega dnevnega vnosa železa, mangana, kalcija, magnezija ter vitaminov A, E, C in B1. Peteršilj je tudi eden najbogatejših rastlinskih virov vitamina K, ki je pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti.

V peteršilju najdemo tudi rastlinske spojine, kot sta apigenin in miristicin. Po ugotovitvah pregleda znanstvene literature, objavljenega v reviji Frontiers in Medicine, imata ti dve učinkovini v laboratorijskih raziskavah antioksidativne in protivnetne lastnosti, med drugim naj bi prispevali tudi k blagemu diuretičnemu učinku peteršilja. Pomembno pa je poudariti, da gre pretežno za raziskave na celičnih kulturah in živalih – rezultati torej še ne pomenijo, da ima uživanje peteršilja enak učinek pri ljudeh.

Podobno previdnost velja tudi pri pogosto omenjeni povezavi med peteršiljem in rakom. Nekatere predklinične raziskave, med drugim starejša študija, objavljena v reviji Carcinogenesis, so pri miših pokazale, da miristicin zavira nastanek določenih tumorjev, novejši pregledi pa apigeninu v laboratorijskih pogojih pripisujejo sposobnost zaviranja rasti rakavih celic (glej pregled v reviji PMC – The Therapeutic Potential of Apigenin). Znanstveniki pa opozarjajo, da te ugotovitve ne dokazujejo, da uživanje peteršilja pri ljudeh preprečuje ali zdravi raka, zato peteršilja nikakor ne smemo razumeti kot nadomestilo za zdravljenje, temveč kvečjemu kot del pestre in uravnotežene prehrane.

Peteršilj je sicer najbolj poznan kot blag naravni diuretik, ki pomaga pri odvajanju odvečne vode iz telesa. Po ljudskem izročilu naj bi spodbujal tudi izločanje prebavnih sokov in bil koristen pri povišani sečni kislini, zato ga nekateri povezujejo z lajšanjem simptomov revme in putike. Znanstvena podpora za te trditve je omejena, vendar peteršilj zaradi svoje sestave lahko dopolnjuje uravnoteženo prehrano – dokončno oceno primernosti za posamezne zdravstvene težave pa je vedno bolje prepustiti zdravniku. Peteršilj sodi tudi med dišavnice, ki jih ljudsko izročilo povezuje z boljšo koncentracijo, čeprav tudi tu manjka trdna klinična podlaga.

Za kožo in dobro počutje

Peteršilj zaradi visoke vsebnosti vitaminov A in C velja za zaveznika negovane kože – po nekaterih virih naj bi pripomogel k enakomernejšemu tonu kože in blažil vidnost pigmentnih peg, ki lahko nastanejo zaradi prekomernega sončenja. Prav zato v kozmetiki pogosto najdemo naravne maske in tonike za obraz na osnovi peteršilja.

Znan je tudi peteršiljev čaj, ki so ga po ljudskem izročilu pripravljali za lajšanje prebavnih težav, uravnavanje delovanja ledvic in kot pomoč pri hujšanju. Recept in nasvete za pripravo si lahko preberete v prispevku Pozabljeno zdravilo: peteršiljev čaj. Zanimivo je, da ledvice sicer vsak dan predelajo tudi do 180 litrov krvi, pri tem pa izločijo od 1,5 do 2 litra seča – zato je pravilno delovanje presnove ključno za splošno dobro počutje.

Peteršilj naj bi po ljudskem izročilu pripomogel tudi pri lajšanju menstrualnih težav, odpravljanju slabega zadaha (dovolj je žvečenje svežih listov), lajšanju napenjanja in blagem lajšanju mišičnih krčev. Za tiste, ki bi radi peteršilj kombinirali še z drugimi sestavinami, sta zanimiva prispevka Čudežni tandem: peteršilj in limona ter Najboljše domače zdravilo: česen, peteršilj in limona.

Zakaj ga imenujemo superživilo

Superiornost peteršilja se kaže tudi na vrtu. Kaliti začne že pri 2 stopinjah Celzija, optimalna temperatura za razvoj pa je med 16 in 19 stopinjami. Na enem kvadratnem metru vrta je mogoče pridelati tudi do 1,2 kilograma listov, primerno zaščiten (na primer v rastlinjaku) pa lahko raste vse leto.

Veste, zakaj je peteršilj že tisočletja nepogrešljiva začimba v kulinariki? Je namreč ena redkih začimb, ki ne prevzame okusa drugih sestavin, tudi če ga dodamo povsem na koncu priprave jedi – nasprotno, druge okuse še dodatno poudari.

Na kaj bodite pozorni

Kljub številnim koristim peteršilj ni primeren za vse in v vseh količinah. Nosečnicam in doječim materam odsvetujemo uživanje večjih, terapevtskih odmerkov peteršilja (predvsem semen in eteričnega olja), osebam s hujšimi obolenji ledvic pa se zaradi diuretičnega učinka priporoča previdnost. Ker je peteršilj bogat z vitaminom K, je previdnost potrebna tudi pri jemanju zdravil za redčenje krvi. Če jemljete zdravila ali imate kronično zdravstveno stanje, se pred večjim povečanjem vnosa peteršilja posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.