Prenizek holesterol: skrita nevarnost ali mit? Kaj v resnici pravijo raziskave

Zgodbice o dobrem in slabem holesterolu so vam verjetno znane. Le malo ljudi pa ve, da se je okoli holesterola razvilo toliko polresnic, da lahko že en sam prestrašen članek na spletu vpliva na to, kdo bo dobil srčni infarkt. To ni pretiravanje, temveč ugotovitev ene največjih raziskav na to temo, ki so jo izvedli prav v Skandinaviji.

Znanec, upokojeni strojnik, nam je zaupal, kako je pred leti na spletu prebral članek z naslovom, da je "povišan holesterol najboljši protistrup" in da zdravila za holesterol povzročajo več škode kot koristi. "Prestrašil sem se in tablete brez besede odložil v predal," pripoveduje. Po pol leta je ob rednem pregledu izvedel, da se mu je LDL holesterol vrnil na izhodiščne vrednosti, zdravnica pa mu je razložila, da je zaradi prejšnje težave s srcem v skupini z zelo visokim tveganjem. "Takrat sem prvič razumel, da vprašanje ni, ali je holesterol dober ali slab, ampak koliko ga je pri meni preveč ali premalo." Danes pravi, da o vsaki spremembi zdravljenja najprej govori s svojo zdravnico.

Kaj so v resnici pokazali Skandinavci?

Danska raziskovalca Sune Fallgaard Nielsen in Borge Gronne Nordestgaard z Univerze v Kopenhagnu sta spremljala prebivalce Danske, ki so jim predpisali statine, in jih primerjala z odmevnimi medijskimi zgodbami o teh zdravilih. Raziskava, objavljena v reviji European Heart Journal (Negative statin-related news stories decrease statin persistence and increase myocardial infarction and cardiovascular mortality), je pokazala, da je bila vsaka negativna novica o statinih povezana z nekoliko višjo verjetnostjo, da ljudje zdravljenje opustijo že v prvih mesecih. Tisti, ki so zdravljenje predčasno opustili, pa so imeli po ugotovitvah raziskave višje tveganje za srčni infarkt in smrt zaradi srčno-žilnih bolezni.

Strokovnjaki, ki jih je povzel britanski Science Media Centre, so ob tem opozorili, da gre za opazovalno raziskavo, ki vzročnosti ne more dokazati. Sporočilo pa je kljub temu jasno: informacije o holesterolu imajo resnične posledice, zato je pomembno, da so točne.

Holesterol – mazivo, ki ga telo nujno potrebuje

Holesterol v krvi deluje podobno kot olje v avtu, torej kot mazivo in gradbeni material. Je pa res, da težave nastanejo, če ga je preveč: LDL delci holesterol prenašajo v žilno steno, kjer se lahko začnejo tvoriti obloge, ki sčasoma zožijo žile in ovirajo pretok krvi, ki prinaša kisik in hranilne snovi.

Poleg tega je holesterol v našem telesu nujno potreben za gradnjo in rast celic, za proizvodnjo žolča, vitamina D in nekaterih hormonov. Je pa res, da lahko naše telo samo proizvede dovolj holesterola za svoje delovanje. Približno štiri petine ga nastane v jetrih, preostanek pa dobimo s hrano. Zato prehranski holesterol na krvne vrednosti pri večini ljudi vpliva manj, kot so dolgo mislili, kar podrobneje opisujeta članka Jajčni rumenjak: prehranska zakladnica ali holesterolna past? in Jajce na zatožni klopi: ali eno na dan res ogroža srce, ali gre za mit, ki ga je čas pokopati?

Da previsok holesterol ni nedolžen, potrjujejo tudi slovenski strokovnjaki. V gradivu Zdravstvenega doma Ljubljana o prehrani pri povišanem holesterolu navajajo, da sta povišan celokupni in LDL holesterol velika dejavnika tveganja za srčno-žilne bolezni ter da že 10-odstotno znižanje celokupnega holesterola po raziskavah pomeni približno 30 % manj teh bolezni.

Kdaj je holesterola lahko "premalo"?

Tu pa pridemo do manj znanega dela zgodbe, ki je verjetno navdihnil marsikateri senzacionalni naslov. Raziskovalci z Pennsylvania State University in bolnišnice Kailuan na Kitajskem so devet let spremljali več kot 96.000 odraslih. V raziskavi, objavljeni v reviji Neurology (Low-density lipoprotein cholesterol and risk of intracerebral hemorrhage), so ugotovili, da so imeli udeleženci z LDL holesterolom pod približno 1,8 mmol/L (70 mg/dL) večje tveganje za možgansko krvavitev kot tisti z vrednostmi med 1,8 in 2,6 mmol/L. Pri vrednostih pod 1,3 mmol/L je bilo tveganje še nekoliko višje.

Poznejša analiza istih kohort, objavljena v reviji BMC Medicine, je pokazala, da sta bila med napovednimi dejavniki za možgansko kap pri ljudeh z zelo nizkim LDL najpomembnejša slabo urejen krvni tlak in izjemno nizke vrednosti LDL (približno 1 mmol/L ali manj). Pomembna podrobnost: vključeni so bili ljudje, ki zdravil za znižanje holesterola niso jemali.

Avtorji sami poudarjajo, da je ključ v zmernosti in da naj bodo posebej pozorni ljudje z visokim krvnim tlakom, prekomernim pitjem alkohola ali družinsko obremenjenostjo z možgansko krvavitvijo. Nekateri drugi kardiologi pa menijo, da je zelo nizek LDL v takih raziskavah verjetneje znak drugih težav kot pa njihov vzrok. Gre namreč za opazovalne raziskave, ki kažejo povezavo, ne pa dokaza, da nizek holesterol sam povzroča kap.

Ali to pomeni, da vsak, ki jemlje zdravila za holesterol, tvega?

Ne. Pri ljudeh, ki jim zdravnik predpiše statine, gre praviloma za osebe z visokim tveganjem za srčni infarkt ali ishemično možgansko kap, ki je bistveno pogostejša od možganske krvavitve. Zdravnik pri odločitvi tehta celotno sliko: krvni tlak, sladkor, kajenje, starost in pretekle bolezni.

Kaj pa rak?

V starejših raziskavah so res opazili, da imajo ljudje z nizkim holesterolom nekoliko pogosteje raka. Vendar so poznejše analize, med njimi raziskava na skoraj 30.000 finskih kadilcih, objavljena v American Journal of Epidemiology, pokazale, da je to povezavo v veliki meri mogoče pojasniti z obratno vzročnostjo: rak, ki še ni odkrit, lahko sam zniža raven holesterola v krvi. Podobno ugotavlja uvodnik v kanadski medicinski reviji CMAJ, ki dodaja, da vprašanje ostaja odprto, a da randomizirane raziskave ne kažejo povečanega tveganja za raka pri zdravljenju s statini.

Največja analiza na to temo, ki jo je pripravila skupina Cholesterol Treatment Trialists' (CTT) Collaboration in objavila v reviji The Lancet, je zajela več kot 90.000 udeležencev 14 raziskav. Statini niso povečali pojavnosti raka, ne skupno ne na posameznih organih, smrtnost pa se je z vsakim znižanjem LDL za 1 mmol/L zmanjšala za približno desetino.

Zakaj je holesterol tako donosen posel – in zakaj to ni razlog za paniko

Da bi bolje razumeli, kako pomemben je holesterol za farmacevte in prehransko industrijo, je dovolj pogled v lekarniške police in trgovine z živili "za zdravo srce". Statini sodijo med najpogosteje predpisana zdravila na svetu, okrog njih pa kroži tudi veliko dvomov. Strah pred previsokim holesterolom je zato res lahko dobičkonosen, kar upravičeno zbuja vprašanja.

A tudi kritični bralec mora vedeti: dejstvo, da nekdo na zdravilu zasluži, še ne pomeni, da zdravilo ne deluje. Slovenska kardiologa Tadeja Sotler in Miran Šebeštjen sta v pregledu, objavljenem v Zdravniškem vestniku, zapisala, da koristi zdravljenja s statini odtehtajo njihove stranske učinke. Najpogostejši stranski učinki prizadenejo mišice, redkeje jetra, zato je redno spremljanje pri zdravniku smiselno.

Mnenje nutricionista: kje je zlata sredina?

Vrednosti, ki so "previsoke" ali "dovolj nizke", niso enake za vse. Pri zdravem 40-letniku brez dejavnikov tveganja so ciljne vrednosti drugačne kot pri nekom po srčnem infarktu. Zato je smiselno:

• poznati svoje številke – povišan holesterol ne boli in ga odkrijemo le s krvno preiskavo;
• urediti krvni tlak – po raziskavi Kailuan je bil prav slabo urejen tlak najpomembnejši dejavnik tveganja za kap;
• jesti več topnih vlaknin – Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je potrdila, da ovseni beta-glukan prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola, več v članku Oves in kašelj: staro zrno, ki mu je EFSA potrdila vpliv na holesterol in sladkor;
• poskusiti več rastlinskih beljakovin – o tem, kako na holesterol vplivajo rastlinske alternative mesu, piše članek Rastlinski burger namesto zrezka: kaj se res zgodi z vašim holesterolom?;
• biti previden pri "čudežnih" napitkih – nekateri, na primer grenivka, lahko vplivajo na delovanje zdravil, kar pojasnjuje članek Kozarec zelene zmesi vsako jutro: ali peteršilj, limona in grenivka res vplivajo na holesterol?;
• ne spreminjati ali opuščati predpisanih zdravil na lastno pest – če imate pomisleke ali stranske učinke, se o njih pogovorite z zdravnikom, ki lahko prilagodi odmerek ali izbere drugo zdravilo.

Da je zgodba o holesterolu polna presenečenj, kaže tudi nenavaden poskus, opisan v članku Ko so Oreo piškoti premagali zdravila za holesterol: kaj se za tem skriva?, ki odpira vprašanje, kako se na prehrano odzivajo ljudje z različnim presnovnim profilom.

Za konec

Holesterol ni ne sovražnik ne protistrup – je snov, brez katere ne bi preživeli, a jo je lahko preveč. Raziskave nakazujejo, da tudi izjemno nizke vrednosti morda niso optimalne za vsakogar, vendar so ti podatki zaenkrat opazovalni in ne odtehtajo dobro dokazanih koristi zniževanja previsokega LDL holesterola pri ljudeh z visokim tveganjem. Najboljši "protistrup" je zato znanje: poznati svoje vrednosti, skrbeti za krvni tlak, jesti pestro in se o zdravljenju posvetovati s strokovnjakom.

Viri

• Nielsen SF, Nordestgaard BG. Negative statin-related news stories decrease statin persistence and increase myocardial infarction and cardiovascular mortality. European Heart Journal, 2016.
• Ma C. in sod. Low-density lipoprotein cholesterol and risk of intracerebral hemorrhage: a prospective study. Neurology, 2019.
• The risk of ischemic stroke and hemorrhagic stroke in Chinese adults with LDL cholesterol concentrations < 70 mg/dL. BMC Medicine, 2021.
• Cholesterol Treatment Trialists' (CTT) Collaborators. Efficacy and safety of cholesterol-lowering treatment. The Lancet, 2005.
• Serum total and HDL cholesterol and risk of cancer (ATBC Study). American Journal of Epidemiology.
• Cancer and cholesterol: understanding the V-shaped association. CMAJ, 2008.
• Sotler T, Šebeštjen M. Koristi zdravljenja s statini odtehtajo njihove stranske učinke. Zdravniški vestnik, 2022.
• Zdravstveni dom Ljubljana. Prehrana pri povišanem holesterolu.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.