
Zjutraj spijete kozarec pomarančnega soka, za kosilo pojeste skledo solate brez prelivov in ste prepričani, da ste naredili vse prav. Raziskave pa kažejo, da iz take solate telo vsrka presenetljivo malo dragocenih karotenoidov. Rešitev ni v dražjih prehranskih dopolnilih, ampak v četrtini avokada. In ko ga združite še s pomarančo in ščepcem ingverja, dobite napitek, ki je več kot vsota svojih sestavin.
Prijateljica, ki dela v vrtcu, je vsako jesen ena prvih, ki jo dohiti prehlad. Lani se je odločila, da bo jesenske dneve začenjala drugače: namesto kupljenega soka si je zjutraj v mešalniku pripravila prav ta zeleno-oranžni smuti. "Sprva me je ingver malce zbodel v grlu, potem pa sem se ga tako navadila, da mi je zdaj brez njega jutro pusto," pravi. Prehladu se ni izognila povsem, a pravi, da se je počutila bolj sveže, prebava pa je postala bolj redna. Seveda gre za osebno izkušnjo, ki je ne moremo posplošiti, a dobro pokaže, da je takšno navado preprosto vključiti v vsakdan.
Pomaranče niso samo okusno sadje, pač pa imajo veliko vitamina C in vlaknin, kar je za telo zelo pomembno. Zlasti v jesenskih dneh, ko je prehladov in drugih sezonskih nadlog največ. Ingver po izkušnjah mnogih blagodejno vpliva na prebavni trakt. Ker je po podatkih iz strokovne literature približno 70 % imunskega sistema povezanega s črevesjem, je skrb za prebavo hkrati tudi skrb za odpornost. In če k temu dodamo še zdrave maščobe avokada v kombinaciji z zeleno solato, dobimo pravo vitaminsko bombo, ki se od podobnih mešanic razlikuje po tem, da vsebuje sestavine, ki telesu pomagajo bolje izkoristiti hranila. Ni namreč dovolj, da hranila pojeste, če jih telo ne more vsrkati. Za nekatere vitamine in rastlinska barvila so pri tem ključne prav maščobe, zdrave maščobe.
Pregledni članek, objavljen v reviji Clinical & Experimental Immunology (Vighi in sod., 2008), navaja, da limfatično tkivo črevesja (GALT) predstavlja skoraj 70 % celotnega imunskega sistema. V črevesni sluznici se nahaja tudi večina celic, ki proizvajajo protitelesa IgA. Črevesje torej ni le prebavna cev, ampak prostor, kjer se imunski sistem vsak dan uči razlikovati med neškodljivim in nevarnim.
Na ravnovesje v črevesju vpliva predvsem raznolika prehrana z veliko vlakninami. Prav zato je dobro, da v smuti ne damo samo sadnega soka, ampak celo sadje, zelenjavo in po želji fermentirano mlečno pijačo.
Po podatkih Urada za prehranska dopolnila ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH) vsebuje srednje velika pomaranča okoli 70 mg vitamina C, kar pri večini odraslih pokrije velik del dnevnih potreb. Vitamin C sodeluje pri normalnem delovanju imunskega sistema in ščiti celice pred oksidativnim stresom. Ker ga telo ne more shraniti v večjih zalogah, ga potrebujemo vsak dan. Pregled raziskav, ki ga je objavila Cochrane Library, ugotavlja, da redno uživanje vitamina C prehladov pri večini ljudi ne prepreči, lahko pa nekoliko skrajša njihovo trajanje.
Zato v receptu priporočamo, da na pomaranči ostane čim več belega mesa od lupine. Kot pišemo v članku Pomaranča ni samo za vitamin C: kaj se skriva v beli kožici, ki jo vedno vržete stran, se prav tam skrivajo flavonoid hesperidin in druge koristne snovi. Bela kožica prispeva tudi vlaknine, s katerimi se hranijo koristne črevesne bakterije. Več idej, kako pomarančo izkoristiti v vsakdanji kuhinji, najdete v prispevku Pet skritih trikov s pomarančo, ki spremenijo navaden obrok v pravo vitaminsko bombo.
Ingver je ena najbolj raziskanih začimb. Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH) navaja, da ima ingver največ dokazov pri lajšanju slabosti. Nekatere raziskave pa kažejo tudi, da lahko pospeši praznjenje želodca, zato ga mnogi uporabljajo za lažjo prebavo. Za njegov značilni pekoč okus in velik del koristnih učinkov sta odgovorni spojini gingerol in šogaol.
O tem, koliko ingverja je dovolj in kako ga pravilno uživati, smo pisali v člankih Stara začimba, ki skrbi za vaše črevesje: kako ingver redno in pravilno uživati za boljše zdravje in Skodelica ingverja na dan: tisočletno zelišče, ki ga danes potrjuje tudi znanost. Če ga radi uživate že zjutraj, vas bo morda navdušil tudi prispevek Ingver za zajtrk: stara navada, ki ji sodobna znanost daje prav.
Zelena solata vsebuje karotenoide, kot sta lutein in beta-karoten, ki so topni v maščobah. Brez maščobe jih telo vsrka zelo malo. Raziskovalci z Univerze Ohio State so v raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Nutrition (Unlu in sod., 2005), ugotovili, da dodatek avokada solati in salsi večkratno poveča vsrkavanje teh barvil. Učinek pripisujejo predvsem maščobam v avokadu.
Prav tu je bistvo tega napitka. Vitamin C iz pomaranče je topen v vodi in maščob ne potrebuje, karotenoidi iz solate in beta-kriptoksantin iz pomaranče pa jih. Zato četrtina avokada v kozarcu ni le zaradi kremaste teksture.
Avokado prinaša tudi vlaknine. V 12-tedenski randomizirani raziskavi Univerze v Illinoisu, objavljeni v reviji Journal of Nutrition (Thompson in sod., 2021), so imeli udeleženci, ki so avokado jedli vsak dan, več črevesnih bakterij, ki razgrajujejo vlaknine, in več kratkoverižnih maščobnih kislin. Več o tem preberite v članku Avokado vsak dan: znanstveniki so odkrili, kaj se res dogaja z vašim črevesjem. Ker je avokado kalorično bogat, je zmernost pomembna, kar lepo pojasnjuje prispevek Pol avokada na dan: koliko je res dovolj in zakaj ga vedno jejte s paradižnikom.
Sestavine:
Priprava:
Pri pripravi morate biti pozorni samo na eno stvar: hitrost. Vse sestavine dajte v mešalnik in mešajte tako dolgo, da dobite gladko, homogeno zmes. Napitek je najbolje popiti takoj, saj se vitamin C ob stiku z zrakom, svetlobo in toploto postopoma razgrajuje. Če vsega ne morete popiti naenkrat ali bi si radi naredili zalogo za čez dan, shranite napitek v hladilniku, v dobro zaprti posodi, ki jo napolnite do vrha, da v njej ostane čim manj zraka.
Napitek je za večino zdravih odraslih varen, a nekateri naj bodo previdni. Ingver lahko vpliva na strjevanje krvi, zato se ljudje, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, imajo žolčne kamne ali so noseči, pred rednim uživanjem večjih količin posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom. Več o tem v članku Ingver NI za vsakogar: te 4 skupine ga ne smejo uživati. Ljudje z alergijo na lateks so lahko občutljivi tudi na avokado, tisti z občutljivim želodcem pa naj začnejo z manjšo količino ingverja in citrusov.
Bralka iz Štajerske nam je pisala, da ji je smuti postal stalni del jesenskih jutr, ker jo nasiti do kosila in ji ni treba posegati po pecivu. Bralec, ki ga je sprva odvračala zelena barva, priznava, da ga je prepričal šele okus. Pomaranča in ingver po njegovih besedah povsem prekrijeta okus solate. Nekaj bralcev pa je ugotovilo, da jim napitek bolj prija z mandljevim napitkom kot s kravjim mlekom. Vsako telo je drugačno, zato poskusite in prilagodite recept sebi.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
