
Leta 1747 je škotski ladijski zdravnik James Lind na ladji HMS Salisbury izvedel enega prvih nadzorovanih poskusov v zgodovini medicine: mornarjem s skorbutom je dajal različna "zdravila", a hitro so si opomogli le tisti, ki so dobivali pomaranče in limone. Skorbut je takrat na dolgih plovbah pokosil več mornarjev kot bitke in viharji. Danes vemo, da je šlo za hudo pomanjkanje vitamina C – in čeprav se zdi, da je to bolezen preteklosti, se blažje oblike pomanjkanja pojavljajo tudi danes, pri ljudeh, ki jedo enolično in premalo sveže zelenjave. Zgodbo o Lindovem poskusu si lahko preberete v zbirki James Lind Library.
Prijatelj, ki se je po razvezi preselil v manjše stanovanje, je več mesecev živel predvsem od testenin, kruha, salame in kave. "Kuhal nisem rad, sadje pa sem kupoval le, ko sem se spomnil," je priznal. Najprej je opazil, da mu dlesni krvavijo ob vsakem umivanju zob, nato še modrice na nogah, za katere ni vedel, od kod so. Bil je ves čas utrujen in prehlad, ki ga je ujel novembra, se je vlekel skoraj ves mesec. Zobozdravnik ga je ob pregledu vprašal, kaj sploh je – in ga napotil k osebnemu zdravniku. Krvne preiskave so pokazale nizko raven vitamina C. Ko je na krožnik vrnil papriko, zelje, kivi in agrume, so se dlesni v nekaj tednih umirile. "Nikoli si nisem mislil, da je lahko tako preprosto," pravi danes.
Vitamin C ali askorbinska kislina je vitamin, ki ga naše telo ne more proizvajati in ga tudi ne zna dolgo shranjevati. Telo ima sicer manjšo zalogo, a ta se ob premajhnem vnosu hitro izprazni – po podatkih ameriškega Urada za prehranska dopolnila (NIH Office of Dietary Supplements) se lahko znaki skorbuta pojavijo že po približno mesecu dni zelo nizkega vnosa. Zato je raznovrstna prehrana edini zanesljiv način, da dobimo dovolj vitamina.
Poleg tega je vitamin C topen v vodi, zato se višek vitamina izloči z urinom in potenjem. To tudi pomeni, da nam ne pomaga veliko, če zjutraj pojemo vitaminsko bogato hrano, potem pa čez dan nič več, ker bodo viški vitaminov hitro odšli iz telesa. Za vitamin C moramo skrbeti vse dni in ob čim več obrokih. Koristni nasveti, kako ga iz hrane izkoristite čim več, so zbrani v članku Kako povečati absorpcijo vitamina C.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za odrasle moške priporoča 110 mg, za ženske pa 95 mg vitamina C na dan. Enake referenčne vrednosti uporablja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Kadilci, nosečnice in doječe matere potrebujejo nekoliko več.
Dobra novica: to količino zlahka zaužijete s hrano. Kot je za RTV Slovenija pojasnil dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, ima paprika celo večkrat več vitamina C kot limona. Že ena srednje velika paprika ali skodelica kuhanega brokolija in kivi pokrijejo dnevne potrebe. Več o živilih, ki so bogatejša z vitaminom C, kot bi pričakovali, najdete v člankih 11 živil, ki naravno krepijo imunski sistem – eno vsebuje več vitamina C kot citrusi in 8 živil iz vaše kuhinje, ki podpirajo naravno čiščenje telesa – eno vsebuje več vitamina C kot limona.
Splošni simptomi pomanjkanja vitamina C so:
To so trenutni, vsakodnevni simptomi, ki pa imajo lahko tudi številne druge vzroke, zato jih je smiselno preveriti pri zdravniku. Če pomanjkanje traja dlje časa, so znaki lahko bolj izraziti.
Po podatkih Inštituta Linus Pauling na Univerzi v Oregonu so pomanjkanju bolj izpostavljeni kadilci (in tisti, ki so pogosto v zakajenih prostorih), ljudje z zelo enolično prehrano, starejši, ki jedo malo, ter ljudje z boleznimi prebavil, ki otežujejo vsrkavanje hranil. Kofein in stres sicer ne "izbrišeta" vitamina C, a če je prehrana že tako skromna, se vsaka dodatna obremenitev hitreje pozna.
Iz hrane vitamina C praktično ne morete zaužiti preveč. Drugače je pri prehranskih dopolnilih z visokimi odmerki. Za odrasle velja zgornja dopustna meja 2000 mg na dan; nad to količino se lahko pojavijo driska, krči in druge prebavne težave. Raziskava, objavljena v reviji JAMA Internal Medicine, je pri moških, ki so redno jemali visoke odmerke vitamina C v obliki dopolnil, pokazala večje tveganje za ledvične kamne. Zato velja: najprej pestra hrana, dopolnila pa po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.
Vitamin C ni čudežno zdravilo, je pa vsakodnevna nuja, ki je telo ne more nadomestiti z zalogami. Če na krožniku vsak dan najdete nekaj barvite, sveže zelenjave in sadja, ste za vitamin C že naredili največ. Če pa opažate krvaveče dlesni, modrice brez vzroka ali dolgotrajno utrujenost, si ne postavljajte diagnoze sami – obiščite zdravnika, ki bo s preprosto krvno preiskavo preveril, kaj se dogaja.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
