Tri skodelice na dan in jetra: velika raziskava razkrila, da kofein morda sploh ni tisti, ki dela čudeže

Jetra ne bolijo. Lahko leta tiho prenašajo preveč sladkorja, alkohola in odvečnih kilogramov, ne da bi nas na to kakorkoli opozorila. Prav zato je toliko bolj zanimivo, da se ena najpogostejših vsakdanjih navad – jutranja skodelica kave – v vedno več velikih raziskavah povezuje z ugodnejšimi kazalniki zdravja jeter. In največje presenečenje? Podobno povezavo so raziskovalci opazili tudi pri brezkofeinski kavi.

Prijatelj, upokojeni računovodja, ki že desetletja začne dan z dvema skodelicama filtrirane kave, je pred časom na preventivnem pregledu izvedel, da ima nekoliko povišane jetrne encime. "Najprej sem pomislil, da se bom moral odpovedati kavi," se spominja. Zdravnica mu je svetovala nekaj povsem drugega: manj alkohola ob koncu tedna, več gibanja, manj peciva ob kavi in nekaj kilogramov manj okoli pasu. Za kavo je dejala le, naj jo pije brez sladkorja. Ko je pol leta pozneje ponovil preiskave, so bile vrednosti spet v mejah normale. "Kava zagotovo ni bila čarobna palica," pravi, "sem pa vesel, da mi jutranjega rituala ni bilo treba opustiti." Njegova izkušnja dobro povzame, kaj kažejo tudi raziskave: kava je lahko prijazna spremljevalka jeter, ne more pa nadomestiti zdravega načina življenja.

Kaj so ugotovili ameriški raziskovalci

Ameriški raziskovalni inštitut National Cancer Institute (NCI) je v raziskavo vključil 27.793 odraslih, starejših od 20 let, ki so sodelovali v ameriški nacionalni raziskavi o zdravju in prehrani NHANES med letoma 1999 in 2010. Pri vseh so v okviru raziskave opravili natančne zdravniške preglede in jim odvzeli kri, udeleženci pa so morali natančno opisati, koliko skodelic kave so popili in kdaj. Podatke o pitju kave so zbirali z metodo 24-urnega priklica prehrane, pri kateri preiskovanec podrobno opiše vse, kar je zaužil v zadnjem dnevu.

Ko so rezultate primerjali, so bile največje razlike pri vrednostih encimov v jetrih. Raziskovalci so merili štiri: alanin-aminotransferazo (ALT), aspartat-aminotransferazo (AST), alkalno fosfatazo (ALP) in gama-glutamil transferazo (GGT). Tisti, ki so popili tri ali več skodelic kave na dan, so imeli za približno četrtino manjšo verjetnost za povišane vrednosti teh encimov kot tisti, ki kave niso pili. Rezultate so objavili v znanstveni reviji Hepatology, ki jo izdaja Ameriško združenje za preučevanje bolezni jeter AASLD (povzetek raziskave na PubMed).

Ker je bilo med preiskovanci tudi precej takih, ki so pili samo brezkofeinsko kavo, je bilo zanimivo videti tudi njihove jetrne encime. Izkazalo se je, da so bile vrednosti tudi pri njih ugodnejše – pri tistih, ki so popili vsaj dve skodelici brezkofeinske kave na dan, je bila verjetnost za povišan encim ALT celo za več kot tretjino manjša kot pri tistih, ki kave niso pili. To nakazuje, da se ključne snovi, ki bi lahko bile odgovorne za to razliko, pravzaprav skrivajo v kavi in ne zgolj v kofeinu. Vodja raziskave dr. Qian Xiao je ob objavi poudarila, da podatki kažejo na to, da bi zdravju jeter lahko koristile tudi druge sestavine kave.

Kaj pravzaprav povedo jetrni encimi?

Jetrni encimi so beljakovine, ki opravljajo svoje delo predvsem v jetrnih celicah. Ko so te celice obremenjene ali poškodovane, se encimi v večji meri sproščajo v kri, zato zdravniki njihove vrednosti uporabljajo kot nekakšen alarm. Vedeti namreč moramo, da so povišane vrednosti jetrnih encimov pogosto znak, da jetra delujejo pod obremenitvijo, in so povezane z večjim tveganjem za številne bolezni jeter – od zamaščenih jeter do vnetja in brazgotinjenja jetrnega tkiva. Sami po sebi bolezni ne povzročajo, so pa dragocen opozorilni znak, ki ga ne gre prezreti.

Ker jetra dolgo ne dajejo nobenih znakov, je takšna preprosta krvna preiskava pogosto prvi namig, da je čas za spremembe. Več o tihih opozorilih tega organa si lahko preberete v članku Organ, ki nikoli ne zaboli: kako prepoznati, da vaša jetra kričijo na pomoč – le brez bolečine.

Kaj je v kavi, če ne kofein?

Kava je vse prej kot preprosta pijača. Kavno zrno vsebuje več kot tisoč različnih spojin, med njimi številne polifenole in druge bioaktivne snovi. Strokovnjaki kot možne kandidate za ugoden vpliv na jetra najpogosteje omenjajo:

• klorogenske kisline – polifenole z izrazitim antioksidativnim delovanjem, ki jih je v kavi veliko in se ohranijo tudi v brezkofeinski kavi;
• kafestol in kahveol – diterpena, ki ju je največ v nefiltrirani kavi in sta v laboratorijskih raziskavah pokazala zaščitne učinke na jetrne celice;
• trigonelin in melanoidine – spojine, ki nastanejo ali se spremenijo med praženjem in kavi dajejo značilno aromo;
• paraksantin – presnovek, ki v telesu nastane pri razgradnji kofeina in ga nekatere laboratorijske raziskave povezujejo s počasnejšim brazgotinjenjem jetrnega tkiva.

Del teh hlapnih in občutljivih spojin hitro razpade, ko kava stoji, kar vpliva predvsem na okus – več o tem v članku Ura odločitve: koliko časa imate, da popijete skodelico kave, preden se njen okus za vedno spremeni?

Ni šlo za osamljeno ugotovitev

Ameriška raziskava ni edina, ki je opazila takšno povezavo. Raziskovalci univerz v Southamptonu in Edinburghu so v britanski zbirki podatkov UK Biobank skoraj 11 let spremljali 494.585 ljudi. Tisti, ki so pili kavo, so imeli v primerjavi z nepivci kave za 21 % manjše tveganje za kronično bolezen jeter, za 20 % manjše tveganje za kronično bolezen jeter ali zamaščena jetra in za 49 % manjše tveganje za smrt zaradi kronične bolezni jeter. Največjo korist so opazili pri treh do štirih skodelicah na dan, povezava pa je bila podobna pri mleti, instantni in brezkofeinski kavi. Raziskavo je objavila revija BMC Public Health.

Še širšo sliko je dal pregled več kot 200 metaanaliz, ki ga je leta 2017 objavila revija The BMJ. Avtorji so ugotovili, da je zmerno pitje kave pogosteje povezano s koristmi kot s škodo, največjo korist pa so opazili prav pri boleznih jeter. Hkrati so opozorili, da gre večinoma za opazovalne raziskave, ki ne dokazujejo vzročne povezave, zato ljudem ne svetujejo, da bi zaradi zdravja začeli piti kavo ali jo pili več. Dodali so še pomembno opombo: njihova raziskava je govorila o kavi, ne pa o sladkorju, sirupih in pecivu, ki jih radi zaužijemo zraven.

Kako piti kavo, da bo prijazna do jeter

• Brez sladkorja in sirupov. Prekomeren vnos sladkorja je eden glavnih krivcev za kopičenje maščobe v jetrih, zato sladka kava z rogljičkom izniči marsikatero prednost. Več o vsakdanjih pasteh v članku 5 navad, ki vas tiho redijo in kako se jih znebite.
• Raje filtrirana. Kuhana in nefiltrirana kava (na primer turška ali kava iz francoske preše) vsebuje več kafestola, ki lahko pri nekaterih ljudeh zviša holesterol LDL. Kdor ima povišan holesterol, naj zato raje izbere filtrirano kavo.
• Zmernost je ključna. Evropska agencija za varnost hrane EFSA ocenjuje, da je za zdrave odrasle varen vnos do 400 mg kofeina na dan, za nosečnice in doječe matere pa do 200 mg. Skodelica filtrirane kave vsebuje približno 80 do 100 mg kofeina, odvisno od priprave. Kaj se zgodi, ko z mero resnično pretiravamo, smo opisali v članku Banana, kava, sol, voda – ali res veste, kdaj postanejo smrtno nevarne?
• Pazite na okoliščine. V poletni vročini kava ni vedno najboljša izbira – več v članku Kava in vročina: zakaj ju telo po mnenju strokovnjakov ne mara skupaj. Pri zelo velikih količinah je previdnost na mestu tudi zaradi srca in ožilja, kar razkriva članek Vaša pijača, vaši možgani: kaj velika svetovna raziskava razkriva o kapi.
• Kava ni nadomestek za obrok. Če upate, da vam bo skodelica pregnala lakoto, vas bo morda presenetil članek Kava vas ne reši lakote – a pogled na poln krožnik morda ja.

Če ste bolj ljubitelj čaja kot kave, vas bo morda zanimalo, kaj vaša izbira pove o vas – preberite Kava ali čaj? Vaša izbira razkriva, ali ste introvert, ljubitelj psov in tveganj – ali pa tiha nočna sova.

Komu je potrebna previdnost

Kava ni za vsakogar. Nosečnice naj upoštevajo nižjo mejo vnosa kofeina, ljudje z motnjami srčnega ritma, nespečnostjo, tesnobo ali težavami z zgago pa naj se o primerni količini posvetujejo z zdravnikom. Kofein lahko vpliva tudi na delovanje nekaterih zdravil, zato je pri redni terapiji smiselno vprašati farmacevta. Brezkofeinska kava je za mnoge od njih lahko dobra alternativa, saj je – kot kaže ameriška raziskava – ohranila večino zanimivih lastnosti.

Za konec: odprto vprašanje znanosti

Kava ni zdravilo in ne more popraviti škode, ki jo jetrom povzročajo alkohol, odvečni kilogrami in sladka hrana. Lahko pa je, po vsem sodeč, prijazna spremljevalka zdravih jeter. Vprašanje, ki ga raziskovalci še morajo rešiti, je, katera snov je odgovorna za ugodnejše vrednosti jetrnih encimov – ali gre za eno samo spojino ali za sodelovanje več njih. Tega zaenkrat ne vemo zagotovo, vemo pa, da se zmerno pitje kave – okoli tri skodelice na dan, brez sladkorja – v številnih raziskavah povezuje z ugodnejšimi kazalniki zdravja jeter.

Viri

• Xiao Q. in sod.: Inverse associations of total and decaffeinated coffee with liver enzyme levels in NHANES 1999–2010, Hepatology, 2014.
• Kennedy O. J. in sod.: All coffee types decrease the risk of adverse clinical outcomes in chronic liver disease: a UK Biobank study, BMC Public Health, 2021.
• Poole R. in sod.: Coffee consumption and health: umbrella review of meta-analyses of multiple health outcomes, The BMJ, 2017.
• EFSA: Scientific Opinion on the safety of caffeine, 2015.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.