
Velika mednarodna raziskava razkriva, katere pijače naj bi po podatkih znanstvenikov škodile, nekatere pa naj bi po izsledkih tudi ščitile naše možgane. Veste za kaj gre?
Predstavljajte si situacijo: vroč poletni dan, v roki hladna pločevinka gazirane pijače, ki jo izpijete brez razmišljanja. Po nekaterih ugotovitvah znanstvenikov bi morda vredno razmislili, ali ta navajen požirek res tako nedolžen, kot se zdi. Medtem ko običajno razmišljamo predvsem o kalorijah in sladkorju v pasu, se izkazuje, da imajo pijače – gazirane, sadni sokovi, pa tudi navadna kava – lahko velik vpliv na zdravje možganov.
Ena izmed bralk portala Vemkajjem.si je nekoč delila izkušnjo, kako je leta pila po več pločevinastih pijač na dan, ne da bi sploh pomislila na možne posledice – vse do trenutka, ko je pri rednem zdravniškem pregledu izvedela za povišan krvni tlak. Šele takrat je začela razmišljati, kaj dnevno vnaša v telo, in postopoma zamenjala del teh pijač z vodo in nesladkanim čajem. Takšne anekdote so seveda posamične izkušnje in ne nadomestijo zdravniškega nasveta, a dobro ponazorijo, zakaj velja biti pozoren na to, kar pijemo.
Eden najobsežnejših pregledov povezave med pijačami in možgansko kapjo izhaja iz mednarodnega projekta INTERSTROKE, ki je zajel skoraj 27.000 ljudi iz 27 držav, med njimi skoraj 13.500 oseb, ki so doživele prvo možgansko kap. Gre za eno največjih raziskav dejavnikov tveganja za možgansko kap, kar po nekaterih ocenah daje izsledkom posebno težo.
Najprej malce o tem, kaj sploh je možganska kap – gre za stanje, ko krvna oskrba dela možganov zaide v težave. Lahko gre za ishemično kap (ko strdek prekine pretok krvi) ali za hemoragično kap, kjer pride do krvavitve v možganih. Po podatkih društva eSiNAPSA ishemična kap predstavlja več kot 70 % vseh primerov, možganska kap pa je v svetovnem merilu drugi največji vzrok smrti in eden glavnih vzrokov invalidnosti.
Rezultati raziskave INTERSTROKE, objavljeni v reviji Journal of Stroke, so po poročanju portala ScienceDaily pokazali, da je bilo uživanje gaziranih pijač – tako sladkanih kot tistih brez sladkorja, značilnih za "dietne" napitke – povezano s približno 22-odstotno večjo verjetnostjo za možgansko kap, pri čemer naj bi se to tveganje opazno povečalo ob uživanju dveh ali več takšnih pijač dnevno. Raziskovalci so pri tem opozorili, da je bila povezava najmočnejša na območju Vzhodne in Srednje Evrope ter na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Južni Ameriki.
Pri sadnih sokovih je slika po izsledkih te konkretne raziskave še bolj zapletena: avtorji študije v reviji Journal of Stroke so zabeležili povečano tveganje za hemoragično kap pri pogostejšem uživanju sadnih sokov, ki naj bi se z dvakratnim dnevnim uživanjem še povečalo. Velja omeniti, da so druge raziskave – denimo nizozemske kohortne študije in obsežen sistematični pregled več kot štirih milijonov udeležencev – v preteklosti poročale o nasprotnih, celo zaščitnih učinkih zmernega uživanja sadnega soka, kar kaže, da gre za področje, kjer se izsledki med študijami še razlikujejo in je dokončnih zaključkov morda prezgodaj postavljati.
Avtorji INTERSTROKE raziskave so opozorili tudi na pomembno podrobnost: številni izdelki, ki se prodajajo kot sadni sokovi, so v resnici narejeni iz koncentratov z dodanimi sladili in konzervansi, kar lahko izniči morebitne koristi, ki jih sicer povezujemo s svežim sadjem. Podobno opozorilo najdemo tudi v članku Hrana, zaradi katere se hitreje starate, kjer je omenjeno, da naj bi po podatkih nekaterih ameriških študij redno pitje sladkanih pijač pri ženskah povečalo verjetnost za nekatere presnovne in srčno-žilne težave.
Če bi pomislili, da je voda morda dolgočasna izbira, vas presenetljiv podatek lahko prepriča v nasprotno: raziskovalci INTERSTROKE so ugotovili, da naj bi pitje več kot sedmih kozarcev vode na dan (približno 1,6 do 1,8 litra) bilo povezano z zmanjšanim tveganjem za ishemično kap, torej tisto obliko, kjer krvni strdek blokira pretok krvi. Podobno povezavo med zadostnim vnosom tekočine in splošnim počutjem omenja tudi članek 7 naravnih antioksidantov, kjer je voda izpostavljena kot temelj, na katerem sloni preostala skrb za zdravje.
Kava je za marsikoga jutranji ritual, del katerega se težko odrečemo. Analiza INTERSTROKE, objavljena v reviji International Journal of Stroke pod naslovom Tea and coffee consumption and risk of acute stroke, je pokazala, da naj bi visoko uživanje kave – pet ali več skodelic dnevno – bilo povezano z večjo verjetnostjo za možgansko kap, medtem ko zmerno ali nizko uživanje kave ni pokazalo te povezave. Avtorji študije so zato priporočili, da posamezniki razmislijo o izogibanju visokemu vnosu kave, če želijo vplivati na svoje tveganje za možgansko kap v prihodnosti.
To pomeni, da po izsledkih te konkretne raziskave zmerno uživanje kave – denimo dve do tri skodelice dnevno – ni bilo povezano s povečanim tveganjem, kar je dobra novica za večino ljubiteljev kave. Mehanizem, ki ga znanstveniki navajajo kot možno razlago, je povezan s kofeinom, ki lahko v večjih količinah dvigne krvni tlak – enega od ključnih dejavnikov tveganja za možgansko kap.
Medtem ko kava v večjih količinah po izsledkih raziskave morda ni najboljša izbira, se je čaj – tako črni (na primer Breakfast ali Earl Grey) kot zeleni – izkazal za zaveznika zdravja možganov. Ista raziskava INTERSTROKE je pokazala, da je bilo redno uživanje čaja povezano z manjšo verjetnostjo za možgansko kap, pri čemer naj bi bila povezava opazna predvsem pri rednem, zmernem uživanju treh do štirih skodelic dnevno.
Razlaga, ki jo znanstveniki navajajo, je povezana s polifenoli in antioksidanti, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pomagali zmanjševati vnetja in podpirati zdravje žilnih sten. Podrobneje o tem, kako antioksidanti v čaju delujejo na telo, pišemo tudi v članku 7 živil, ki upočasnjujejo staranje možganov, kjer je izpostavljeno, da naj bi po izsledkih nekaterih študij flavonoidi iz čaja in podobnih živil pripomogli k ohranjanju kognitivnih funkcij.
Pri tem velja omeniti še eno zanimivo podrobnost, ki smo jo podrobneje obravnavali v članku 3 kombinacije, ki bolj škodijo kot koristijo: dodajanje mleka v čaj naj bi po nekaterih raziskavah zmanjšalo razpoložljivost antioksidantov, saj se beljakovine iz mleka vežejo nanje. Če torej želite iz skodelice čaja iztržiti čim več, je morda smiselno razmisliti o čaju brez mleka – morda s kapljico limone, ki lahko po nekaterih ugotovitvah celo izboljša absorpcijo nekaterih spojin.
Pomembno je poudariti, da gre pri vseh omenjenih ugotovitvah za povezave (korelacije), ki jih opažajo veliki epidemiološki pregledi, in ne za dokazano vzročno zvezo pri vsakem posamezniku. Tveganje za možgansko kap je vedno seštevek mnogih dejavnikov – od krvnega tlaka in telesne teže do gibanja, kajenja in genetike – zato izbira pijače sama po sebi ne odloča o usodi. Kljub temu lahko majhne, premišljene spremembe v vsakodnevnih navadah po mnenju strokovnjakov prispevajo k splošni skrbi za zdravje žilja in možganov.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
