Mineralna ali navadna voda: katera je za vas res boljša?

Če ste doslej mislili, da je mineralna voda avtomatično boljša izbira od navadne, ker "vsebuje več stvari", vas bo ta članek morda presenetil. Gazirane in mineralizirane vode imajo namreč tudi svojo manj znano plat, ki je marsikdo ne pozna – in prav ta lahko odloči, katera voda je za vas primernejša.

Znanka, ki je pred leti zaradi povišanega krvnega tlaka obiskala nutricionista, nam je zaupala zanimivo izkušnjo: leta je pila izključno eno od bolj mineraliziranih vod, prepričana, da telesu s tem samo koristi. Ko je na posvetu preverila etiketo, je ugotovila, da ta voda vsebuje precej več natrija, kot je pričakovala. Po zamenjavi za vodo z nizko vsebnostjo natrija in nekaj mesecih spremljanja se ji je krvni tlak opazno umiril – seveda ob sočasnih spremembah prehrane, ki jih je uvedla na priporočilo zdravnika. Njena izkušnja lepo pokaže, zakaj je vredno prebrati nalepko, preden vodo postavimo na dnevni jedilnik.

Navadna voda: edina pijača brez kalorij

Navadna voda je še vedno edina tekočina, ki jo lahko pijete v poljubnih količinah, ne da bi to vplivalo na vaš energijski vnos – preprosto zato, ker nima kalorij. Pri mineralnih, gaziranih ali s CO₂ obogatenih vodah pa slika ni več tako preprosta.

Res je, da ima navadna voda za marsikoga "dolgočasen" okus, ki pa ga zlahka popestrite z nekaj kapljicami limoninega ali limetinega soka – podoben trik uporabljajo tudi v receptu za domači energijski napitek. Če vam navadna voda res ne diši, obstajajo tudi drugi načini, kako telo oskrbeti s tekočino, na primer prek sadja in zelenjave z visoko vsebnostjo vode – o tem več v prispevku Kako ostati hidriran, če ne marate piti vode?

Kaj mineralno vodo dela drugačno

Mineralne vode se od navadne pitne vode razlikujejo po izvoru in stabilni sestavi mineralnih snovi – gre za vodo, ki izvira iz zaščitenega podzemnega vira in vsebuje določeno, stalno količino mineralov, kot pojasnjuje Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Glede na količino raztopljenih mineralov jih delimo na nizko, srednje in visoko mineralizirane vode.

Poleg okusa mineralna voda pogosto prinaša tudi kalcij, magnezij, kalij in cink – minerale, ki jih telo dejansko potrebuje. Na prvi pogled se torej zdi, da je mineralna voda vedno boljša izbira od navadne. A kot pri marsičem v prehrani, je tudi tu ključna zmernost in poznavanje sestave posamezne vode.

Skrita past: natrij v mineralni vodi

Najbolj problematična sestavina nekaterih mineralnih in gaziranih vod je natrij. Kot opozarja portal Vizita.si, imajo nekatere mineralne vode presenetljivo visoko vsebnost natrija, telo pa ga dnevno potrebuje razmeroma malo – pri odraslih okoli 550 mg. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato priporoča, da skupni dnevni vnos natrija iz vseh virov ne presega 2 gramov na dan, kar ustreza približno 5 gramom soli.

Mineralna voda z veliko natrija zato ni nujno najboljša izbira za vsakodnevno pitje, še posebej ne za osebe s povišanim krvnim tlakom. Po nekaterih ugotovitvah lahko prekomeren vnos natrija poveča tudi občutek žeje, saj telo poskuša odvečni natrij razredčiti z dodatno tekočino – podoben mehanizem je opisan v prispevku 4 znaki, da zaužijete preveč soli. Pri izrazito prekomernem vnosu tekočine pa lahko pride tudi do nasprotne skrajnosti, torej razredčenja natrija v krvi (hiponatriemije), kar podrobneje razloži članek Kako preveč vode zmoti ravnovesje telesa.

Ali lahko z minerali iz vode tudi pretiravamo?

Poleg natrija velja omeniti, da ima lahko prekomeren vnos posameznih mineralov – tudi tistih, ki veljajo za koristne – svoje pasti, če jih v telo vnašamo v zelo velikih količinah in dlje časa.

• Kalcij: dolgotrajno uživanje zelo visokih odmerkov kalcija, predvsem iz prehranskih dopolnil, je po nekaterih ugotovitvah lahko povezano z ledvičnimi kamni, kot je pojasnjeno v prispevku Pomanjkanje kalcija je nevarno za zdravje srca. Iz same vode je tovrstno tveganje bistveno manj verjetno kot pri visokih odmerkih dopolnil.
• Cink: tako premajhen kot pretiran vnos cinka lahko vpliva na počutje – pomanjkanje se kaže na primer s slabšim celjenjem ran in pogostejšimi okužbami, kot navaja prispevek Zaradi pomanjkanja teh hranil lahko zbolite.
• Magnezij: pri zelo visokih odmerkih magnezija, predvsem iz dopolnil ali slabše absorbljivih oblik, je pogost stranski učinek driska oziroma pospešeno odvajanje, kot je opisano v prispevku 5 dodatkov, ki škodujejo zdravju črevesja. Zanimivo pa je, da je pomanjkanje magnezija v splošni populaciji pogostejši problem kot njegov presežek – več o tem v članku Kako prepoznate pomanjkanje magnezija v organizmu?

Skratka, pri mineralno bogatejših vodah velja podobno pravilo kot pri prehranskih dopolnilih: zmernost in poznavanje lastnega zdravstvenega stanja sta ključna, posebno previdnost pa naj namenijo osebe z boleznimi ledvic ali povišanim krvnim tlakom, ki naj se o primerni vodi posvetujejo z zdravnikom ali nutricionistom.

Torej – katera voda je boljša?

Navadna voda ostaja najbolj varna in vsestranska izbira za vsakodnevno hidracijo, saj nima kalorij in ne obremenjuje telesa z odvečnim natrijem. Mineralna voda pa je lahko koristna dopolnitev jedilnika, še posebej, če izberete vodo z nizko vsebnostjo natrija in visoko vsebnostjo kalcija ter magnezija – a tudi pri njej, tako kot pri vsem drugem v prehrani, velja, da je zmernost tista, ki naredi razliko med koristjo in pretiravanjem.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.