Selen - najmočnejši antioksidant v naravi

Za esencialna hranila velja, da jih telo ne more samo proizvesti in jih moramo vnesti s hrano. Za selen velja, da ga sicer potrebujemo v majhnih količinah (od 20 do 50 mikro gramov na dan), žal pa je to element, ki hitro povzroča težave, če ga v telesu ni dovolj. Najpogosteje se motnje pojavijo pri ledvicah, jetrih, srcu in vranici.

V našem telesu je doslej potrjenih 30 selenoproteinov (to so antioksidativni encimi). Večinoma delujejo kot antioksidant in ščitijo različne sisteme pred oksidativnimi poškodbami. Doslej je znano, da pomanjkanje selena lahko povzroči bolezni srca in ožilja, težave z imunskim sistemom, nastanek in razvoj tumorjev ter rakavih zaselkov zlasti v grlu, želodcu, grlu in danki. Pomanjkanje povzroči Crohnovo bolezen, okužbe dihal, razne kožne bolezni ... Selen ima zelo pomembno vlogo pri delovanju ščitnice, zelo pomemben pa je pri delovanju vitaminov A in E.



Največ selena najdemo v pivskem kvasu, pšeničnih kalčkih, oreščkih, jajcah, maslu, soji, ribah, ovseni kaši in sončničnih semenih. Veliko ga je tudi v govejem mesu in drobovini. V sadju pa ga je največ v datljih (3-krat več kot v bananah, kjer ga je tudi veliko), grozdju, jagodičevju, kokosu ... Najbogatejši vir selena v hrani pa so brazilski oreščki.

A pri doziranju moramo biti pazlivi, saj je predoziranje s selenom prav tako nevarno, kot pomanjkanje. Če več časa uživate več kot 400 mikrogramov selena na dan, lahko pride do bolezni živcev, slabosti, driske, težav s kožo, izpadanje las, deformacija nohtov ... Pojavi se tudi značilen zadah, ki je podoben tistemu po zaužitem česnu.

Več študij je pokazalo, da ima selen direkten antikarcinogeni in zaščitni učinek. Še posebej učinkovit naj bi bil pri zaviranju rakavih celic na koži, v pljučih, prostati in črevesju.

Za selen tudi velja, da blaži simptome astme, čisti in ščiti telo pred težkimi kovinami, predvsem pa uravnava delo ščitnice in spodbuja proizvodnjo aktivnih ščitničnih hormonov.

In še opozorilo ...

Ker se lahko selen med procesom priprave hrane pri visokih temperaturah uniče, je priporočljivo jeste surova živila.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.