Krompirjevi olupki: 4 ljudske uporabe, ki so jih poznale že naše babice

Vsak dan v Sloveniji v smeti romajo tone krompirjevih olupkov. Pa vendar prav v lupini in tik pod njo tiči velik del kalija, vlaknin in polifenolov, zaradi katerih krompir sploh velja za hranljivo živilo. Naše babice tega niso brale v znanstvenih revijah, a so olupke vseeno skrbno shranjevale: za čaj, za kopel, za obkladek. Danes vemo, da so imele pri nekaterih stvareh presenetljivo dober občutek, pri drugih pa je potrebna previdnost.

Znanka iz Prlekije, upokojena medicinska sestra, se rada spominja zime, ko jo je kot deklico dolgo mučil kašelj. "Babica je skuhala krompirjeve olupke, jih zavila v platnen prtiček in mi jih položila na prsi. Bilo je toplo in prijetno, zaspala sem kot dojenček," pripoveduje. "Kasneje sem v službi videla, da toplota res pomaga sprostiti dihala, a sem vedno poudarila tudi to: če vročina ne mine ali se pojavi težko dihanje, je prava pot k zdravniku, ne v shrambo." Prav ta zdrava mera med ljudskim izročilom in zdravo pametjo je rdeča nit tega članka.

Zakaj je lupina vredna več, kot si mislimo

Povprečno velik krompir z lupino je po podatkih ameriške zbirke USDA FoodData Central pomemben vir kalija, vitamina C, vitamina B6 in vlaknin, del teh hranil pa se skriva prav v lupini in plasti tik pod njo. Več o tem, zakaj krompir ni tako "slab", kot mu pripisujejo, smo pisali v članku Skromen krompir in njegove zdravilne lastnosti in v prispevku Kaj se zgodi z vašim telesom, če vsak dan jeste krompir?

Ima pa lupina tudi temno plat. V njej se namreč kopičijo naravni glikoalkaloidi, predvsem solanin in čakonin. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v obsežni oceni tveganja, objavljeni v reviji EFSA Journal leta 2020, zapisala, da lahko večje količine teh snovi povzročijo slabost, bruhanje in drisko, z lupljenjem pa se njihova vsebnost v krompirju zmanjša za 25 do 75 odstotkov. Zato za vse spodnje nasvete velja zlato pravilo: uporabljajte samo olupke čistega, nezelenega in neskaljenega krompirja, po možnosti iz ekološke pridelave. Olupke zelenega ali skaljenega krompirja zavrzite.

1. Povišan krvni tlak

Visok pritisk je zelo pogosta težava, ki se je mnogi niti zavedajo ne. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da ima povišan krvni tlak več kot milijarda odraslih po svetu, številni med njimi pa za to ne vedo.

Ljudski recept gre takole: če se vam je nabralo nekaj krompirjevih olupkov, jih dobro operite in zalijte s toliko vode, da so vsi olupki pod vodo. Pustite jih vreti 10 minut. Nato posodo odstavite in pustite, da se ohladi. Nato vse skupaj prelijte v mešalnik in dobro premešajte, da boste dobili gosto snov. Tak sok precedite. Po ljudskem izročilu ga pijemo 3- do 4-krat na dan pred obroki, in sicer nič več kot 3 do 4 žlice.

Kaj pravi znanost? Krompir je bogat s kalijem, mineralom, ki po ugotovitvah ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) pomaga uravnavati ravnovesje natrija in tekočin v telesu ter s tem krvni tlak. Zanimiva je tudi majhna raziskava, ki jo je vodil dr. Joe Vinson z Univerze Scranton in je bila objavljena v reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry, ki jo izdaja Ameriško kemijsko društvo (ACS). Udeleženci, večinoma s prekomerno telesno težo in povišanim tlakom, so štiri tedne dvakrat na dan jedli po šest do osem majhnih vijoličnih krompirjev z lupino, pripravljenih brez olja. Kot je poročal ScienceDaily, se jim je diastolični tlak v povprečju znižal za 4,3 odstotka, sistolični pa za 3,5 odstotka, telesna teža pa se ni povečala. Raziskava je zajela le 18 ljudi, zato jo jemljemo kot zanimiv namig, ne kot dokaz.

Povezavo med kalijem in krvnim tlakom smo podrobneje opisali tudi v člankih Korenje: zakaj ta skromna zelenjava skriva več, kot si mislite in Jogurt in krvni tlak: ena porcija na dan, ki jo srce morda res ceni.

Pomembno: domač napitek iz olupkov ne nadomesti predpisanih zdravil. Ljudje z boleznimi ledvic in tisti, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na raven kalija (na primer nekatere zaviralce ACE ali diuretike, ki varčujejo s kalijem), naj se pred povečanim vnosom kalija posvetujejo z zdravnikom.

2. Hemoroidi

Potrebujete večjo posodo in večjo količino olupkov. Čeznje prelijte 3 do 5 litrov vode. Dajte na štedilnik, voda pa naj vre 10 minut. Nato vodo precedite in jo pustite, da se ohladi na prijetno toplo temperaturo, ki jo preverite z zapestjem ali komolcem. Prelijte jo v posodo za sedežno kopel ali v kad z nekaj centimetri vode. V njej sedite 15 do 20 minut.

Ljudsko izročilo je sicer svetovalo "čim bolj vročo" vodo, a tega nikakor ne priporočamo: koža v predelu zadnjika je zelo občutljiva in prevroča voda lahko povzroči opekline. Ameriški Nacionalni inštitut za diabetes, prebavne in ledvične bolezni (NIDDK) med domačimi ukrepi za lajšanje težav s hemoroidi navaja prav sedežno kopel v topli vodi nekajkrat na dan. Ali olupki kopeli dodajo kakšen poseben učinek, raziskave ne potrjujejo, prijetna toplota pa po izkušnjah mnogih zmanjša nelagodje.

Dolgoročno je najpomembnejša prehrana, bogata z vlakninami, in dovolj tekočine, kar smo opisali v članku Vlaknine: najpreprostejša skrivnost dolgega življenja, ki jo večina ljudi vsak dan spregleda.

Pozor: krvavitev iz zadnjika ali kri v blatu je vedno razlog za obisk zdravnika, saj lahko podobne znake povzročajo tudi resnejše bolezni.

3. Kašelj in bronhitis

Nekaj koščkov krompirjevih lupin zalijte z vodo in pustite vreti 10 do 15 minut. Lupine odcedite, pustite, da se nekoliko ohladijo, nato jih položite na gazo ali v platnen prtiček in uporabite kot topel obkladek na prsih. Ljudsko izročilo priporoča, da obkladek ostane nekaj ur ali kar čez noč. Pred namestitvijo vedno preverite temperaturo, še posebej pri otrocih in starejših, ki vročino slabše zaznavajo.

Krompir dolgo zadrži toploto, zato so ga naši predniki tako radi uporabljali za tople obkladke. Toplota lahko pripomore k občutku sproščenosti in lažjega dihanja, ne zdravi pa vzroka bolezni. Akutni bronhitis po navedbah britanske javne zdravstvene službe NHS najpogosteje povzročajo virusi in običajno izzveni sam od sebe, kašelj pa lahko traja tudi nekaj tednov. K zdravniku pojdite, če imate visoko vročino, težko dihate, izkašljujete kri ali če kašelj traja več kot tri tedne.

4. Bradavice

Tudi pri bradavicah ljudsko izročilo seže po krompirju. Pravzaprav ne ravno po olupkih, pač pa po zelenih delih krompirja, ki jih moramo pri kuhanju odrezati proč, ker so strupeni. V ljudski medicini so jim pripisovali protivirusne, protibakterijske in protiglivične lastnosti, nekatere laboratorijske raziskave glikoalkaloidov pa res nakazujejo določeno protimikrobno delovanje. Raziskav, ki bi potrjevale učinek pri bradavicah na ljudeh, pa ni.

Ljudski nasvet pravi, da kos zelenega krompirja pritisnete na mesto bradavice in ga pustite čez noč. Če se za to odločite, ga uporabljajte samo na nepoškodovani koži, nikoli na obrazu, sluznicah, ranah ali pri majhnih otrocih, in ga takoj odstranite, če se pojavi pordelost ali srbenje. Seveda zelenega krompirja nikoli ne jejte. O tem, zakaj, smo pisali v članku Surovo je včasih strup: 7 živil, ki jih nikoli ne bi smeli jesti nesprejetih s toplotno obdelavo.

Navadne bradavice po podatkih NHS pogosto izginejo same od sebe, čeprav včasih šele po več mesecih ali letih. Mehki fibromi, drobni kožni izrastki, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo z bradavicami, niso posledica okužbe, zato ljudski pripomočki nanje ne vplivajo. Vsako spremembo na koži, ki raste, krvavi, spreminja barvo ali obliko, naj pregleda zdravnik ali dermatolog.

Kako pravilno ravnati s krompirjem in olupki

Ker se v lupini pod vplivom svetlobe tvori solanin, je pravilno shranjevanje ključno. Krompir hranite v temnem, hladnem in suhem prostoru, ne pa v hladilniku, kot smo pojasnili v članku Hladilnik ni prijatelj vsakemu živilu: 12 živil, ki jih mrzla temperatura uniči prej, kot jih reši. Na kaj paziti pri kuhanju, preberite v prispevku Krompir kuhate narobe: napaka, ki jo dela skoraj vsak, ima resne posledice.

Najbolj okusen način, kako izkoristiti lupino, pa je še vedno na krožniku: dobro opran mlad krompir lahko spečete kar z lupino, kot v receptu Jed, ki diši po poletju - pečen mladi krompir z olivnim oljem in rožmarinom. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije lahko najdete tudi več o domačih sortah krompirja, nasvete o zdravem prehranjevanju pa ponuja portal Prehrana.si.

Za konec

Krompirjevi olupki so lep primer, kako ljudsko izročilo in sodobna prehranska znanost včasih govorita podobno, le z drugimi besedami. Lupina je resnično vredna pozornosti, a najbolj zanesljivo nam koristi takrat, ko jo pojemo skupaj s krompirjem, ne kot nadomestek za zdravljenje. Domači recepti so lahko prijeten dodatek, nikoli pa ne smejo odložiti obiska pri zdravniku.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.