
Nizka telesna temperatura je lahko pomemben signal telesa, ki ga mnogi prezremo – za njo se lahko skrivajo upočasnjena prebava, motnje delovanja ščitnice, slaba prekrvavitev in številne druge težave, ki si zaslužijo pozornost.
Ko nekdo omeni "temperaturo", večina pomisli na vročino in postelje. A zdravniki vse pogosteje opozarjajo, da je ravno nizka telesna temperatura tisti tihi opozorilni signal, ki ga prepogosto spregledamo. Niso problem samo visoke temperature, s katerimi telo poskuša dobesedno "skuhati" vsiljive bakterije. Veliko več nevarnosti se skriva za nizkimi temperaturami – in to ne glede na letni čas.
Za znižano telesno temperaturo velja vse, kar je manj od 36,5 stopinje Celzija. Zdi se malo, a posledice za telo so lahko presenetljivo obsežne.
Poznana mi je zgodba ženske v zgodnjih petdesetih, ki se je dolga meseca spopadala z neobičajno utrujenostjo, redčenjem las, krhkimi nohti in občutkom mraza – tudi sredi poletja. Zdravniki so ji sprva priporočili počitek in vitaminsko terapijo. Ko je nekoč povsem mimogrede izmerila temperaturo, je videla 35,8 stopinje Celzija. Šele takrat se je odprla prava pot do diagnoze: počasno delovanje ščitnice. Z ustreznim zdravljenjem in prilagojeno prehrano se je počutje v treh mesecih občutno izboljšalo. Njeni lasje so se prenehali redčiti, utrujenost se je umikala, mrzlote v rokah in nogah pa je bilo iz dneva v dan manj.
Njena zgodba ni izjema. Je opomnik, da majhna številka na termometru pogosto sporoča veliko več, kot si mislimo.
Zdravniki opozarjajo, da je znižana telesna temperatura lahko celo nevarnejša kot povišana. Znižana temperatura je najpogosteje znak upočasnjene prebave. Poleg upočasnjene prebave je lahko nizka temperatura tudi znak motenj delovanja ledvic in jeter, lahko je posledica šoka, stresa, nespečnosti, sladkorne bolezni, preveč alkohola ... Poleg tega nizka temperatura pomeni slabšo prekrvavitev in hladne roke in noge.
Če tako stanje traja več dni, so posledice lahko zelo hude. Nizka temperatura prizadene predvsem srce, pljuča in možgane. Poškodbe so lahko trajne.
Posledice dolgotrajno znižane temperature so lahko tudi: redčenje las, krhki nohti, vnetje jezika, bleda koža, šibkost, utrujenost, inkontinenca in v hujših primerih celo sepsa.
Če vas pogosto zebejo roke in noge, ne zamudite članka na Vemkajjem.si: Hrana, po kateri vas ne bo zeblo v roke in noge.
Nizka telesna temperatura je lahko tudi posledica umetne prekinitve nosečnosti, puljenja zob; zelo pogosta je ta težava pri brezposelnih, kjer gre za napake tesnobe – prav poseben oblika stresa. Vsi ti simptomi se pojavljajo pri vseh, ne glede na starost.
V določenih delih leta, ko so temperaturna nihanja izredno velika, je nizka temperatura lahko znak:
O anemiji je dobro vedeti, da približno 30 % svetovnega prebivalstva ima premalo železa v krvi, kar vodi do slabokrvnosti. Pri tem je železo ključno za tvorbo hemoglobina, ki prenaša kisik po telesu – ko ga primanjkuje, telo ne dobi dovolj kisika, kar se kaže tudi kot znižana telesna temperatura. Kadar sumite na pomanjkanje železa, si oglejte tudi: Hemsko in nehemsko železo – kakšna je razlika?
Eden od pogosteje sprejetih vzrokov za znižano telesno temperaturo je kronični stres. Ko smo pod pritiskom, telo preusmeri energijo drugam in prebava se upočasni, kar neposredno vpliva na upadanje telesne temperature. Prav stres je med vodilnimi vzroki za motnje delovanja prebavnega sistema in s tem posredno za temperaturna nihanja.
Stres ne vpliva samo na črevesje. Kroničen stres obremenjuje nadledvične žleze, ki proizvajajo kortizol – hormon, ki uravnava odziv telesa na stresne situacije. Ko so te žleze preobremenjene, pride do motenj v presnovi, kar se znova odrazi v znižani telesni temperaturi. O tej zanimivi temi si preberite več v članku: Vse, kar morate vedeti o utrujenosti nadledvične žleze.
Na izmerjeno temperaturo seveda vpliva tudi način merjenja. Pri nas (in v Rusiji) je običajen način merjenja pod pazduho, kar je zelo nenatančno. V Zahodni Evropi običajno merijo v ustih, vendar je ta metoda problematična predvsem pri otrocih, ki med meritvijo odpirajo usta. Najbolj natančna metoda merjenja je v danki, kjer so izmerjene temperature običajno za pol stopinje višje.
Poleg tega ima vsak človek svoj naravni termometer in je za mnoge običajna temperatura že pri 35 stopinjah, ko pa dosežejo 36 stopinj, pa so že zreli za bolniško. Vendar to samo po sebi še ni nič narobe.
Pomembno je tudi kdaj merimo. Celo zdravniki sami priznavajo, da so odstopanja lahko takšna, da izmerjena temperatura premočno odstopa od pričakovanih vrednosti – razlika je lahko tudi do 20 %, in to v eno ali drugo smer. Na primer: vsaj eno uro po obroku si ne bi smeli meriti temperature, saj po vsakem obroku normalno naraste. Prav tako je temperatura najnižja okoli četrte ure zjutraj. Več o tem si preberite v članku: Ali veste, kdaj piti hladno in kdaj mlačno vodo?

Raziskave kažejo, da je znižana telesna temperatura zelo pogosta pri ženskah, starejših od 50 let. Poleg zgoraj naštetih težav gre pogosto za problem počasnega delovanja žleze ščitnice – hipotiroidizem. Problemi s ščitnico se pogosto pojavljajo pri najrazličnejših hormonskih boleznih, zaradi česar se poveča tudi število protiteles v krvi.
Ščitnica je majhna žleza v obliki metulja, ki se nahaja na sprednjem delu vratu in ima ključno vlogo pri uravnavanju presnove, proizvodnji energije in celo pri delovanju srca. Ko ne deluje pravilno, povzroči številne težave. Hormoni, ki jih proizvaja ščitnica, so ključni za delovanje organov in vplivajo na energijo organizma, srce, prebavo, trdnost kosti in še marsikaj.
Kadar ščitnica proizvaja premalo hormonov (hipotiroidizem), se metabolizem upočasni, kar vodi v utrujenost, pridobivanje telesne teže in stalni občutek mraza. Poleg tega hipotiroidizem pogosto povzroča zaprtje, suho kožo, izpadanje las in težave s koncentracijo.
Zaskrbljujoče je, da po nekaterih podatkih kar 12 % odraslih v razvitem svetu trpi za blago obliko hipotiroidizma, veliko ljudi pa tega sploh ne ve. Simptomi so namreč pogosto tako splošni, da jih pripisujemo stresu, utrujenosti ali staranju.
Celoten pregled hormonov ščitnice in njene vloge v telesu najdete v odličnem članku: Kaj ščitnični hormoni počnejo našemu telesu?
Obstaja preprosta metoda, znana kot Brodova metoda. Tri dni zapored si zjutraj, preden vstanete, izmerite temperaturo s klasičnim (ne digitalnim) termometrom z živim srebrom. Termometer si pred spanjem nastavite na vrednost med 36,6 in 36,8 stopinje, ki je idealna temperatura zdravega telesa. Temperaturo si merite vsaj 5 minut. Če je povprečna temperatura po treh dneh nižja od 36,4 stopinje, je to lahko znak hipotiroze – oslabljenega delovanja ščitnice.
Več o tem, kaj jesti ob preslabem delovanju ščitnice, si preberite tukaj: Kaj jesti ob preslabem delovanju ščitnice.
Prehrana ima namreč ključno vlogo: jod, selen in cink so ključni minerali za optimalno delovanje ščitnice. Jod najdemo v morskih algah, ribah in jodirani soli; selen v brazilskih oreščkih, tunini in gobah; cink v bučnih semenih, oreščkih in rdečem mesu.
Zanimiva je tudi manj znana povezava med glutenom in ščitnico: ko gluten vstopi v krvni obtok skozi črevesno sluznico, ga imunski sistem zazna kot tujek in aktivira protitelesa, kar lahko upočasni delovanje ščitnice. Več o tej temi: Kaj morate vedeti o povezavi glutena in ščitnice.
Redno preverjanje delovanja ščitnice – s krvnim testom, ki meri raven hormonov TSH, T3 in T4 – je preprosta preventiva, ki jo zdravniki toplo priporočajo vsem, zlasti ženskam po 40. letu starosti. Če opažate kronično utrujenost, nenadno pridobivanje ali izgubo telesne teže skupaj z občutkom mraza, si oglejte tudi: 4 pogosti, a malo znani vzroki utrujenosti.
Nizka telesna temperatura pogosto gre z roko v roki s slabo prekrvavitvijo. Hladne roke in noge, poleg tega pa glavoboli, šumenje v ušesih, slabost in zaspanost – za vsem tem se lahko skrivajo težave z arterijsko prekrvavitvijo, ki so lahko znak okvare notranjih organov.
Najpogostejši vzroki slabe prekrvavitve so premalo fizične aktivnosti, slabe prehranjevalne navade, debelost, kajenje in stres. Dobra novica: k boljši prekrvavitvi že v kratkem času prispevajo ingver (krepi krvni obtok in deluje protivnetno), česen (čisti kri in spodbuja pretok), sončnična semena (bogata z vitaminom E) in redna zmerna telesna aktivnost. Več nasvetov najdete v članku: Hrana, po kateri vas ne bo zeblo v roke in noge.
Obstaja presenetljiv, a dobro dokumentiran podatek: ljudje z naravno nižjo telesno temperaturo pogosto živijo dlje. To se sliši protislovno glede na vse zgornje opozorila – a razlika je ključna. Gre za naravno, genetsko pogojeno nižjo temperaturo zdravega organizma, ne za simptomatsko znižanje temperature pri bolezni.
Številne znanstvene raziskave potrjujejo to zvezo. Pregledna študija, objavljena v PubMed, ugotavlja, da skromno znižanje telesne temperature podaljšuje življenjsko dobo pri živalih z variabilno in stalno telesno temperaturo ter morda upočasnjuje staranje. Podobno ugotavlja novejša longitudinalna analiza, ki je pokazala, da so dolgoživci imeli v povprečju nižjo telesno temperaturo kot njihovi sovrstniki s krajšo življenjsko dobo, ter podpira hipotezo, da je nižja celoživotna stabilna telesna temperatura povezana z večjo dolgoživostjo pri fizično zdravih starejših odraslih. Raziskovalci opozarjajo, da sicer ni povsem jasno, ali nižja temperatura neposredno prispeva k daljšemu življenju, ali pa je zgolj pokazatelj boljšega zdravja in odsotnosti bolezni.
Nedavna perspektivna analiza v ugledni reviji (PubMed, 2024) povzema dokaze, da znižanje telesne temperature povečuje življenjsko dobo in da nižja temperatura prispeva k protistaralnim učinkom kalorične restrikcije, pri čemer novejši mehanizmi presegajo zgolj upočasnitev metabolizma – vpleteni so specifični signalni poti zaznavanja hranil in proteostaze.
Naravna temperatura telesa torej ni nujno problem. Brez skrbi, če ste vedno imeli malce nižjo temperaturo in se pri tem odlično počutite. Skrb je na mestu, ko se temperatura znižuje postopoma in jo spremljajo drugi simptomi.
[s2]Nizka telesna temperatura je signal, ne diagnoza. Nikar ne posegajte kar po toplejši obleki in suhi pižami – to je le zakrivanje simptoma, ne reševanje vzroka. Pametno je:
Za boljšo prebavo – ki je, kot smo videli, tesno povezana z telesno temperaturo – priporoča eden od naših bralcev preprosto navado: žlica olivnega olja na prazen želodec zjutraj. Italijanski raziskovalci so ugotovili, da ta navada zmanjšuje oksidativni stres in pomaga k bolj uravnovešeni prebavi. Preberite več: Olivno olje na prazen želodec: zdrava navada ali mit?
Telesna temperatura ni samo številka. Je barometer celotnega organizma – odraža, kako deluje prebava, ščitnica, ledvice, jetra, srce in celo naše psihično počutje. Naravno je, da telesna temperatura čez dan niha: jutranja je povečini za 0,3 stopinje Celzija nižja, pri otrocih pa je ta razkorak lahko 0,5 stopinje in več. Vsako vztrajno odstopanje od pričakovanih vrednosti pa je signal, ki ga velja jemati resno.
Zdravnikov nasvet je jasen: ob znižani temperaturi, ki traja več dni in je brez jasnega vzroka, je obisk zdravnika obvezen. Prej ko ukrepate, manjša je verjetnost resnih zapletov.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
