Majhna žleza, veliki kaos: kaj se zgodi, ko ščitnica izgubi takt

Statistike kažejo, da ima v Evropi vsaka osma odrasla oseba vsaj eno motnjo ščitnice, veliko ljudi pa tega sploh ne ve.

Ščitnica proizvaja dva glavna hormona: T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin). To sta majhni molekuli, a odločata o tem, kako hitro naše telo kuri energijo, kako hitro bije srce, kako dobro prebavljamo hrano in celo o tem, ali se počutimo polni energije ali pa zaspani.



Njeno delo vodi hormon TSH (tirotropin), ki ga sprošča možganska žleza hipofiza. To je kot kapelnik, ki dirigentu daje navodila, kako hitro naj maha z rokami. Če je TSH previsok, pomeni, da ščitnica dela prepočasi (to stanje se imenuje hipotiroidizem). Če pa je prenizek, pomeni, da ščitnica dela prehitro (hipertiroidizem).

Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021 je pokazala, da se težave s ščitnico najpogosteje pojavijo pri ženskah po 40. letu starosti – kar štirikrat pogosteje kot pri moških. Razlog je v hormonskih spremembah, ki jih doživijo ženske med nosečnostjo, po porodu in v menopavzi.

Kako veste, da z vašo ščitnico nekaj ni v redu?

Tu nastane težava. Simptomi so pogosto tako splošni, da jih ljudje pripišejo stresu, utrujenosti ali staranju. Če ščitnica dela prepočasi, ste pogosto zaspani, zebe vas tudi v toplem prostoru, lasje izpadajo, koža postane suha, pa še kilogrami se kopičijo, čeprav ne jeste nič več kot prej. Če pa dela prehitro, se pojavi razbijanje srca, nemir, pretirano potenje, hujšanje brez razloga, tresenje rok in občutek stalne napetosti.

Preverjanje ščitnice je preprosto in poceni

Za pregled ni treba čakati na dolge vrste. V večini laboratorijev lahko sami naročite testiranje. Iz ene epruvete krvi vam preverijo TSH, T3 in T4. Cena takega pregleda je med 20 in 40 evri, rezultat pa dobite v istem dnevu.

Zdravniki priporočajo, da ljudje po 20. letu vsaj vsakih 5 let preverijo delovanje ščitnice. Če pa opazite nenavadne spremembe v počutju, je smiselno to storiti prej. Leta 2023 je v raziskavi, ki so jo opravili v Nemčiji, kar 60 % bolnikov povedalo, da so za svojo motnjo izvedeli povsem naključno, pri rutinski krvni preiskavi, ne pa zato, ker bi prepoznali simptome.

Kaj lahko naredite doma? Ljudska modrost in naravne rešitve ...

Čeprav je pri resnih motnjah potrebno zdravniško zdravljenje, lahko za zdravo ščitnico veliko naredimo tudi sami. Ljudska medicina je že stoletja iskala načine, kako pomagati tej majhni žlezi.

Ena ključnih snovi, ki jih ščitnica potrebuje, je jod. Brez njega hormonov ne more proizvajati. Ponekod so že pred 70 leti začeli obvezno dodajati jod v kuhinjsko sol, ker je bilo ogromno golšavosti (povečane ščitnice zaradi pomanjkanja joda). Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo v 30. letih 20. stoletja ponekod več kot 50 % otrok v Evropi z znaki golše. Danes je teh primerov manj kot 2 %.

Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da sodobna prehrana spet prinaša težave. Ljudje jedo vse manj kruha in domače soli, veliko pa industrijsko predelanih jedi, kjer je sol brez joda. Če se to nadaljuje, se lahko težave vrnejo. Zato priporočajo uživanje morske ribe vsaj dvakrat tedensko, saj 100 g lososa vsebuje okoli 30 mikrogramov joda, kar je 20 % dnevnih potreb odraslega.

Iz ljudskih receptov velja omeniti orehe. V slovenski ljudski medicini so zeleni orehovi plodovi veljali za »moč za ščitnico«. Znanstvene raziskave potrjujejo, da orehi vsebujejo selen – mineral, ki prav tako pomaga uravnavati ščitnične hormone. Že 2 brazilska oreha na dan lahko zagotovita več kot 100 % dnevne potrebe po selenu.

Tudi zelišča imajo svojo moč. Korenina ashwagandhe (rastlina, ki jo pogosto uporabljajo v ajurvedi) je v raziskavi iz leta 2020 pokazala izboljšanje ravni TSH in T4 pri ljudeh z blago motnjo ščitnice. V ljudski praksi pri nas pa so za krepitev ščitnice uporabljali čaj iz melise in materine dušice, saj naj bi pomirjala telo in zmanjšala razbijanje srca pri prehitrem delovanju žleze.

Kaj pa stres in sodoben način življenja?

Zadnjih pet let raziskave vse bolj kažejo, da ni pomembna samo hrana, ampak tudi stres. Ko smo pod stalnim pritiskom, telo sprošča kortizol, hormon stresa, ki neposredno vpliva na delovanje ščitnice. Ameriška raziskava iz leta 2022, ki je zajela več kot 15.000 ljudi, je pokazala, da imajo tisti z visoko ravnijo kroničnega stresa kar 40 % večje tveganje za motnje ščitnice.

Tu pridejo v igro stari recepti naših babic. Vsakodnevni sprehod v naravi, dihalne vaje, pitje čaja iz sivke – vse to dokazano umirja živčni sistem. Včasih je veljalo, da človek, ki se vsak dan usede na klop pod staro lipo in tam v miru sedi 15 minut, manj zboli. Danes vemo, da so imeli prav.

Kaj se zgodi, če težav ne zdravimo?

Nepravilno delovanje ščitnice ne pomeni samo utrujenosti. Če težav ne prepoznamo pravočasno, lahko pride do resnih zapletov. Hipotiroidizem vodi v zvišan holesterol in sladkorno bolezen tipa 2, hipertiroidizem pa v nevarne motnje srčnega ritma. Svetovna statistika kaže, da imajo ljudje z nezdravljeno motnjo ščitnice do 70 % večje tveganje za srčni infarkt.

Kje je rešitev?

Najboljša pot je kombinacija obeh svetov, sodobne medicine in ljudske modrosti. Krvni testi nam dajo jasne podatke, zelišča, zdrava hrana in umirjen življenjski slog pa telesu pomagajo, da se lažje uravna.

Naš nasvet je preprost: vsakih nekaj let si privoščite pregled ščitnice, poslušajte svoje telo in ne odlašajte, če se pojavijo znaki, ki jih ne znate razložiti. Doma pa si lahko pomagate z rednim uživanjem rib, oreščkov, zeliščnih čajev in predvsem s tem, da si vzamete čas za počitek.

Zaključek

Ščitnica je res majhen organ, a ima velik vpliv. Če jo zanemarimo, lahko tiho ruši naše zdravje, če pa jo negujemo, nam omogoča življenje polno energije in ravnovesja.

Kot so rekli naši stari starši: "Če glava ukazuje, telo posluša, če pa dirigent zamuja, orkester ne igra več melodije, ampak hrup." Ščitnica je ta dirigent. Poskrbimo, da bo njen tempo pravilen: z znanjem, preventivo in malo ljudske modrosti.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.