Majhna žleza, veliki kaos: kaj se zgodi, ko ščitnica izgubi takt

Predstavljajte si dirigenta, ki nekega dne začne zaostajati za taktom. Orkester najprej tega sploh ne opazi – glasbeniki igrajo naprej, morda le malce prehitro ali prepočasi. Šele čez čas postane jasno, da nekaj ni v redu. Podobno se dogaja v telesu, ko majhna žleza v obliki metulja, ki tehta komaj kakšnih 20 gramov, izgubi svoj ritem. Posledice začutimo povsod: v energiji, razpoloženju, teži, srcu.

S podobno izkušnjo se je pred leti javno soočila igralka Sofia Vergara, znana iz serije Modern Family. Pri rednem zdravniškem pregledu, star je bila komaj 28 let, ji je zdravnik na vratu otipal zatrdlino. Sledili so preiskave in diagnoza: rak ščitnice. Po operaciji, pri kateri so ji odstranili ščitnico, in zdravljenju z radioaktivnim jodom danes vsak dan jemlje nadomestni ščitnični hormon. Kasneje je javno poudarila, kako pomembno je bilo, da so težavo odkrili zgodaj, saj se pri marsikateri ženski to zgodi šele mnogo pozneje, ko je zdravljenje težje (vir: Moffitt Cancer Center). Njena zgodba lepo ponazori, zakaj je smiselno spremljati signale, ki jih pošilja to majhno, a vplivno telo v naši preteklosti pogosto povsem prezrto žlezo.

Kaj sploh počne ščitnica?

Ščitnica proizvaja dva glavna hormona: T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin). To sta majhni molekuli, a odločata o tem, kako hitro naše telo pridobiva energijo iz hrane, kako hitro bije srce, kako dobro prebavljamo hrano in celo o tem, ali se počutimo polni energije ali pa zaspani.

Njeno delo usmerja hormon TSH (tirotropin), ki ga sprošča možganska žleza hipofiza. To je kot kapelnik, ki dirigentu daje navodila, kako hitro naj maha z rokami. Če je TSH previsok, to običajno pomeni, da ščitnica dela prepočasi (stanje imenujemo hipotiroidizem). Če pa je prenizek, ščitnica najverjetneje dela prehitro (hipertiroidizem).

Po podatkih Ameriškega tiroidnega združenja (American Thyroid Association) so ženske od pet do osemkrat pogosteje soočene z motnjami ščitnice kot moški, pri čemer naj bi vsaka osma ženska v življenju razvila neko obliko ščitnične motnje. Razlog naj bi bil povezan s hormonskimi spremembami, ki jih ženske doživljajo med nosečnostjo, po porodu in v menopavzi, pa tudi z večjo nagnjenostjo k avtoimunskim procesom.

Kako veste, da z vašo ščitnico morda nekaj ni v redu?

Tu nastane težava. Simptomi so pogosto tako splošni, da jih ljudje pripišejo stresu, utrujenosti ali staranju. Če ščitnica dela prepočasi, se lahko pojavijo zaspanost, občutek mraza tudi v toplem prostoru, izpadanje las, suha koža, pa tudi postopno pridobivanje telesne teže, čeprav prehranjevalne navade ostajajo enake. Če pa dela prehitro, se lahko pojavijo hitrejše bitje srca, nemir, pretirano potenje, nenamerno hujšanje, tresenje rok in občutek stalne napetosti.

Zanimivo je, da že drobne spremembe na koži in nohtih včasih povedo več, kot se zdi na prvi pogled – o tem, kako lahko suha koža in lomljivi nohti namigujejo na počasnejše delovanje ščitnice, smo pisali tudi v prispevku Vaše roke vedo več, kot si mislite: kaj suha koža, lomljivi nohti in mrzli prsti res sporočajo o vašem zdravju.

Preverjanje ščitnice je preprosto in razmeroma poceni

Za pregled praviloma ni treba čakati na dolge vrste. V večini laboratorijev je testiranje mogoče naročiti samostojno. Iz ene epruvete krvi preverijo TSH, T3 in T4. Cena takega pregleda se v Sloveniji običajno giblje med 20 in 40 evri, izvid pa je pogosto na voljo še isti dan.

Marsikateri strokovnjak priporoča, da odrasli po 20. letu delovanje ščitnice preverijo vsakih nekaj let, tisti z družinsko obremenjenostjo ali nepojasnjenimi simptomi pa prej. Po podatkih Ameriškega tiroidnega združenja naj bi tudi do 60 odstotkov ljudi z motnjo ščitnice za svoje stanje sploh ne vedelo – številni jo odkrijejo šele naključno, na primer pri rutinski krvni preiskavi, ne pa zato, ker bi prepoznali simptome. Preprost test, ki lahko pomaga posumiti na motnjo, smo opisali tudi v članku Kako z listom papirja preveriti delovanje žleze ščitnice?

Kaj lahko naredite doma? Ljudska modrost in sodobna prehrana

Čeprav resne motnje zahtevajo zdravniško obravnavo, lahko za zdravje ščitnice marsikaj naredimo tudi sami. Ljudska medicina je že stoletja iskala načine, kako pomagati tej majhni, a pomembni žlezi, sodobna prehranska znanost pa te izkušnje večinoma potrjuje.

Jod – nepogrešljiv gradnik ščitničnih hormonov

Ena ključnih snovi, ki jih ščitnica potrebuje, je jod. Brez njega hormonov ne more proizvajati. V mnogih evropskih državah so že pred desetletji začeli obvezno dodajati jod v kuhinjsko sol, saj je bila golšavost (povečana ščitnica zaradi pomanjkanja joda) močno razširjena. Prva ocena Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 1980 je pokazala, da je bilo takrat med 20 in 60 odstotki svetovnega prebivalstva izpostavljenega pomanjkanju joda ali golši, pri čemer je bilo breme največje v takrat manj razvitih državah. Zahvaljujoč jodiranju soli se je stanje od takrat občutno izboljšalo.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da sodobne prehranjevalne navade lahko spet prinašajo težave. Ljudje uživajo vse manj domače, jodirane soli, hkrati pa vse več industrijsko predelane hrane, kjer sol pogosto ni jodirana. Po podatkih Ameriškega urada za prehranska dopolnila (NIH Office of Dietary Supplements) odrasla oseba dnevno potrebuje okoli 150 mikrogramov joda, nosečnice pa do 220 mikrogramov. Dober vir joda je morska riba – 100 gramov lososa denimo vsebuje po nekaterih meritvah okoli 15 do 20 mikrogramov joda, še bogatejši viri pa so polenovka, tuna, školjke in morske alge. Več o jodu in ščitnici si lahko preberete tudi v prispevkih Jod je poleti najpomembnejši mineral. Zakaj? in Ne morete shujšati? Morda vam primanjkuje joda?

Selen iz ljudskih receptov – oreški in orehi

Iz ljudskih receptov velja omeniti orehe. V slovenski ljudski medicini so zeleni orehovi plodovi veljali za pomoč pri delovanju ščitnice. Sodobne raziskave to smiselno dopolnjujejo, saj orehi in predvsem brazilski oreški vsebujejo selen – mineral, ki po podatkih Nacionalnega inštituta za zdravje ZDA (NIH Office of Dietary Supplements) sodeluje pri delovanju ščitničnih hormonov. En sam brazilski oreh lahko vsebuje tudi do 90 mikrogramov selena, kar je več, kot odrasla oseba potrebuje čez cel dan (priporočen vnos je približno 55 mikrogramov), zato strokovnjaki svetujejo zmernost – enega do dva oreška dnevno, ne pa peščice naenkrat. O selenu in njegovi vlogi za ščitnico smo pisali tudi v člankih Selen: mineral, ki ga telo nujno potrebuje vsak dan in Živila z največ selena za zdravje ščitnice.

Zelišča in adaptogeni

Tudi zelišča imajo svojo moč. Korenina ashwagandhe, rastline, ki jo pogosto uporabljajo v ajurvedski medicini, je bila predmet manjše klinične raziskave, objavljene v reviji Journal of Alternative and Complementary Medicine, v kateri so pri osebah z blago (subklinično) motnjo ščitnice po osmih tednih jemanja opazili izboljšanje vrednosti TSH, T3 in T4 v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo (vir: Sharma idr., 2018). Podobno je starejša, pogosto citirana raziskava iz revije Indian Journal of Psychological Medicine pokazala, da lahko redno uživanje ashwagandhe pri kronično obremenjenih posameznikih pomaga zniževati raven kortizola, hormona stresa (vir: Chandrasekhar idr., 2012, PubMed). Pri tem velja opozoriti, da gre za manjše študije in da se je o uporabi adaptogenov, zlasti če že jemljete zdravila za ščitnico, vedno smiselno posvetovati z zdravnikom.

V ljudski praksi so za pomiritev telesa in zmanjšanje občutka razbijanja srca pri prehitrem delovanju žleze pogosto uporabljali tudi čaj iz melise in materine dušice (timijana). Sodobna fitoterapija to podpira predvsem pri blažitvi simptomov stresa, ne pa kot nadomestilo za zdravljenje – o pomirjevalnih zeliščih smo pisali tudi v prispevku Skriti morilec 21. stoletja.

Kaj pa stres in sodoben način življenja?

Zadnja leta raziskave vse bolj kažejo, da za zdravje ščitnice ni pomembna samo hrana, ampak tudi način, kako se spopadamo s stresom. Ko smo pod stalnim pritiskom, telo sprošča kortizol, hormon stresa, ki lahko posredno vpliva tudi na delovanje ščitnice. Znanstveni pregled, objavljen v reviji Frontiers, povezuje dolgotrajen kronični stres z večjim tveganjem za razvoj avtoimunskih motenj ščitnice, kot je Hashimotov tiroiditis (vir: pregledna študija, PMC). Več o tem, kako preobremenjenost in kortizol vplivata na telo, si lahko preberete v prispevkih Kako preobremenjenost vpliva na vaše zdravje in Nas mora skrbeti preveč ali premalo kortizola?, o povezani temi izčrpanosti nadledvičnih žlez pa v članku Vse, kar morate vedeti o utrujenosti nadledvične žleze.

Tu pridejo v igro tudi stari recepti naših babic. Vsakodnevni sprehod v naravi, dihalne vaje, skodelica čaja iz sivke – vse to naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomoglo k umirjanju živčnega sistema. Nekoč je veljalo prepričanje, da človek, ki si vsak dan vzame nekaj minut miru na klopci pod staro lipo, redkeje zboli. Sodobna znanost temu ne nasprotuje – redno gibanje in tehnike sproščanja so med najbolje dokumentiranimi načini za obvladovanje kroničnega stresa.

Kaj se lahko zgodi, če težav ne prepoznamo pravočasno?

Nepravilno delovanje ščitnice ne pomeni samo utrujenosti. Če motnje dolgo ostanejo neopažene, lahko pride do resnejših zapletov. Hipotiroidizem je povezan s povišanim holesterolom in večjim tveganjem za presnovne motnje, hipertiroidizem pa lahko privede do motenj srčnega ritma. Obsežna metaanaliza 55 kohortnih študij, objavljena v reviji BMC Medicine in zajela skoraj 1,9 milijona udeležencev, je pokazala, da imajo ljudje s hipotiroidizmom v primerjavi z osebami z normalnim delovanjem ščitnice višje tveganje za srčno-žilne dogodke in za srčno umrljivost (vir: Ning idr., 2017, BMC Medicine). Danska raziskava, ki jo povzema tudi Ameriško tiroidno združenje, je nato pokazala, da je imela skupina z nezdravljeno blago obliko hipotiroidizma kar 83-odstotno večje tveganje za razvoj srčnih težav v primerjavi z osebami z normalnim delovanjem ščitnice ali ustrezno zdravljenim hipotiroidizmom (vir: American Thyroid Association).

Kje je rešitev?

Najboljša pot je najverjetneje kombinacija obeh svetov – sodobne medicine in ljudske modrosti. Krvni testi nam dajo jasne, merljive podatke, zelišča, uravnotežena prehrana in umirjen življenjski slog pa telesu lahko pomagajo, da lažje ohranja ravnovesje.

Naš nasvet je preprost: vsakih nekaj let si privoščite pregled ščitnice, prisluhnite svojemu telesu in ne odlašajte, če opazite znake, ki si jih ne znate razložiti. Doma si lahko pomagate z rednim uživanjem rib, oreščkov, zeliščnih čajev in predvsem s tem, da si vzamete čas za počitek. Za pregled nabora živil, ki naj bi podpirala zdravo delovanje ščitnice, si lahko ogledate tudi članek Tako mala in tako pomembna: hrana za ščitnico ter 4 stvari, da se izognete težavam s ščitnico.

Zaključek

Ščitnica je res majhen organ, a ima velik vpliv na naše počutje. Če jo zanemarimo, lahko tiho vpliva na naše zdravje, če pa ji namenimo nekaj pozornosti, nam lahko pomaga ohranjati energijo in ravnovesje.

Kot so nekoč rekli naši stari starši: če glava ukazuje, telo posluša – če pa dirigent zamuja, orkester ne igra več melodije, ampak hrup. Ščitnica je ta dirigent. Poskrbimo, da bo njen tempo pravilen: z znanjem, preventivo in malo ljudske modrosti.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.