
Si predstavljate, da bi lahko vsak dan pojedli približno 270 kalorij manj, ne da bi št{-15447}li en sam grižljaj? Prav to so opazili raziskovalci Univerze v Chicagu, ko so mlajšim odraslim s čezmerno telesno maso, ki so običajno spali manj kot šest ur in pol, svetovali le to, naj spijo dlje. V randomizirani raziskavi, objavljeni v reviji JAMA Internal Medicine, so udeleženci v povprečju spali dobro uro več na noč – in hkrati zaužili okoli 270 kalorij na dan manj kot primerjalna skupina. Brez diete, brez prepovedi, brez tehtanja hrane.
V današnjem tempu življenja pa spada spanec med luksuzne dobrine. Vrsta raziskav je namreč že pokazala, da pomanjkanje spanca lahko poruši hormonsko ravnovesje, to pa je eden od dejavnikov, ki vplivajo na slabšo presnovo in s tem na večje tveganje za debelost.
Znanka, medicinska sestra, ki je več let delala v izmenah, pravi, da se je teža pri njej začela dvigovati povsem neopazno. "Nisem jedla nič drugače kot prej – vsaj tako sem mislila," pripoveduje. "Ko sem začela zapisovati, kaj pojem, sem ugotovila, da po neprespani noči že sredi popoldneva iščem nekaj sladkega in da zvečer na kavču brez razmisleka posežem po piškotih." Ko je po menjavi delovnega mesta spet začela redno spati po sedem do osem ur, so popoldanski napadi lakote skoraj izginili. "Nisem shujšala čez noč, a prvič po dolgem času sem imela občutek, da hrano spet nadzorujem jaz, ne ona mene."
Njena izkušnja se presenetljivo dobro ujema s tem, kar ugotavljajo raziskovalci.
Pomanjkanje spanca povečuje apetit. Že leta 2004 so raziskovalci v raziskavi, objavljeni v reviji Annals of Internal Medicine, pokazali, da je imelo dvanajst zdravih mladih moških po samo dveh nočeh s štirimi urami spanja v krvi manj leptina – hormona, ki možganom sporoča, da smo siti – in več grelina, hormona, ki spodbuja lakoto. Hkrati so poročali o večji lakoti, še posebej po energijsko gostih živilih, bogatih z ogljikovimi hidrati.
Še več! Ko smo zaspani, naše telo išče hitro energijo, kar pomeni, da se nam poveča želja po ogljikovih hidratih in sladkem. To lahko zmoti ravnovesje med glukozo in inzulinom v krvi, dolgotrajno neravnovesje pa velja za enega od dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Kako hitro se telo odzove, ko sladkor omejimo, si lahko preberete v članku Ko pustite sladkor pri miru, se telo odzove hitreje, kot si mislite.
V znani raziskavi, objavljeni v reviji The Lancet, so mladim zdravim moškim šest noči zapored dovolili le štiri ure v postelji. Po poročanju Univerze v Chicagu se je njihov odziv na glukozo v tem času toliko poslabšal, da bi na jutranjem testu ustrezali merilom za moteno toleranco za glukozo – stanje, ki pogosto napoveduje sladkorno bolezen. Ko so se naspali, so se vrednosti popravile.
Tudi dolgoročne raziskave kažejo podobno sliko. Metaanaliza, objavljena v reviji Diabetes Care, ki je zajela več kot sto tisoč ljudi, je pokazala, da so imeli tisti, ki so običajno spali pet do šest ur ali manj, v povprečju za približno 28 odstotkov večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, težave z vzdrževanjem spanca pa so bile povezane s še večjim tveganjem. Zanimivo je, da tudi predolg spanec ni brez posledic – druga metaanaliza v isti reviji je najnižje tveganje opazila pri sedmih do osmih urah spanja na dan.
Sladkorna bolezen tipa 2 je v Sloveniji vse pogostejša, zato ji država namenja tudi Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030. Več o tem, kako spanec vpliva na težo in krvni sladkor, smo pisali tudi v članku Spanje kot zdravilo: zakaj pet ur na noč sabotira vašo težo in krvni sladkor.
Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da lahko premalo spanca zviša raven kortizola, hormona stresa, ki ga povezujejo z vse več zdravstvenimi težavami. Omenjena raziskava v reviji The Lancet je pokazala, da so bile pri neprespanih udeležencih večerne vrednosti kortizola občutno višje – takšne, kot jih sicer pogosteje opazimo pri starejših ljudeh. Kronično povišan kortizol po nekaterih ugotovitvah spodbuja kopičenje maščobe v predelu trebuha in poveča željo po "hitri energiji". Kaj vse povzroča in kako ga lahko umirite sami, smo podrobneje opisali v članku Hormon, ki uničuje telo.
Problem vseh teh hormonskih sprememb pa je, da se najmočneje pokažejo pozno popoldan ali celo zvečer. Namesto da bi šli prej spat, se raje najemo – in krog je sklenjen.
To potrjuje tudi raziskava iz leta 2016, objavljena v reviji Sleep. Raziskovalci so ugotovili, da pomanjkanje spanca okrepi dnevni ritem endokanabinoida 2-AG – snovi, ki povečuje užitek ob hranjenju. Pri neprespanih udeležencih je bila njegova raven višja in je ostala povišana dlje v popoldne. Ti so poročali o večji lakoti in so se težje uprli prigrizkom, kot so piškoti, čips in sladkarije, čeprav so malo prej pojedli obilen obrok.
Če vas zvečer pogosto premaga lakota, si preberite, katerim živilom se je pred spanjem bolje izogniti – več v članku Teh živil pred spanjem ne jejte. Da pa lačni v posteljo tudi ni dobro iti, pojasnjujemo v članku Ali je res škodljivo jesti pred spanjem?
Raziskave tudi kažejo, da ni toliko pomembna ura, ko vstanemo, pač pa ura, ko gremo spat. Velika britanska raziskava, v kateri so pri več kot 88 tisoč ljudeh s senzorji na zapestju merili, kdaj zaspijo, in jih spremljali skoraj šest let, je bila objavljena v reviji European Heart Journal – Digital Health. Najnižje tveganje za bolezni srca in ožilja so imeli tisti, ki so zaspali med 22. in 23. uro, pri tistih, ki so zaspali po polnoči, pa je bilo tveganje za približno četrtino večje. Avtorji sicer opozarjajo, da gre za povezavo, ne nujno za neposreden vzrok.
Strokovnjaki zato svetujejo, da gremo v posteljo še pred polnočjo in poskrbimo za sedem do osem ur kakovostnega spanca. Žal mnogi tega ne dosežemo – po podatkih, ki jih navaja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, štirje od desetih odraslih Slovencev spijo manj kot sedem ur na noč. Zakaj tako pogosto odlašamo z odhodom v posteljo, smo razložili v članku Zakaj vsak večer odlašate s spanjem – in zakaj vas bo to enkrat drago stalo.
Ne pozabite, da spanec ni le počitek – med globokim spanjem se v telesu in možganih odvijajo pomembni obnovitveni procesi, o katerih smo pisali v članku Spanje kot detoks: vaši možgani se ponoči dobesedno sperejo – in to ni metafora. Več priporočil za urejen spanec najdete tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Postelja seveda ne more nadomestiti uravnotežene prehrane in gibanja, je pa lahko tisti manjkajoči del sestavljanke, ki ga mnogi spregledamo. Morda bo naslednjič, ko se boste zvečer odločali med še eno epizodo serije in posteljo, odločitev nekoliko lažja.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
