Ko pustite sladkor pri miru, se telo odzove hitreje, kot si mislite

Predstavljajte si jutro, ko se zbudite brez tiste znane utrujenosti, ki vas je prej spremljala vse do prve kave. Brez nenadnih padcev energije okoli desetih dopoldan. Brez nočnega "lova" po omari za nekaj sladkega. Točno to se po besedah mnogih, ki so sladkor uspešno omejili, zgodi v prvih tednih po tem, ko sladkarije, sladkane pijače in skrit sladkor v industrijski hrani postanejo redkost in ne vsakdanjost.

Ena znanka, sicer povsem zdrava ženska brez sladkorne bolezni, je leta tožila o stalni utrujenosti, suhi koži in nenehni žeji, pa nikoli ni posumila na sladkor – navsezadnje ni jedla veliko sladkarij. Šele ko je natančno popisala, kaj dejansko popije čez dan – tri do štiri sladkane kave in dva soka – je ugotovila, koliko "skritega" sladkorja je dejansko zaužila. Po nekaj tednih, ko je to spremenila, so se njene težave bistveno omilile. Podobne izkušnje so opisane tudi v prispevku Alarm, ko je telo (pre)polno sladkorja, kjer je strnjenih več znakov, da v telesu kroži preveč sladkorja.

Po nekaterih ugotovitvah je sladkor lahko vsaj tako zasvojljiv kot snovi, ki jim sicer namenjamo več pozornosti, le da se te navade marsikdo niti ne zaveda. Odrasel človek bi po priporočilih strokovnjakov lahko brez večje škode za zdravje pojedel okoli 25 gramov ali približno 6 čajnih žličk dodanega sladkorja na dan – v praksi pa večina ta okvir, ne da bi se tega zavedala, znatno preseže. Zato ni presenetljivo, da debelost in presnovne motnje sodijo med najbolj razširjene zdravstvene izzive sodobne družbe.

Seveda je, tako kot pri vsaki razvadi, zelo pomembna postopnost. Če imate radi sladko, vam ne priporočamo, da čez noč povsem opustite sladkarije. Dajte telesu čas in za začetek izbirajte živila z manj sladkorja, vendar se vsekakor izogibajte tudi umetnim sladilom – o teh in njihovem vplivu na telo več piše prispevek Koliko sladkorja je v sadju in zelenjavi.

Po približno dveh tednih zmanjšane sladkosti lahko poskusite jesti hrano povsem brez dodanih sladkorjev. Sladkorju iz sadja, zelenjave in mleka se seveda ne boste mogli povsem ogniti, a so ti naravni sladkorji, povezani z vlakninami, vitamini in antioksidanti, po dosedanjih ugotovitvah veliko manj obremenjujoči za telo kot rafinirani sladkor.

In kdaj veste, da ste se sladkorja dejansko odvadili? Po nekaterih ocenah strokovnjakov naj bi šele po približno 100 dneh lahko rekli, da niste več odvisni od sladkega okusa – kar dodatno potrjuje, zakaj je postopnost tako pomembna.

1. Počutili se boste bolje

S povišanim sladkorjem v telesu so po nekaterih ugotovitvah povezani depresija, razdražljivost in tesnoba. Res je, da vas sladkor zelo hitro napolni z energijo, vendar gre pri tem pogosto bolj za nemir kot za pravo, umirjeno dobro voljo. Več sladkorja torej samo po sebi ni nič dobrega. Če se v času odvajanja počutite slabo, raje posezite po korenčku ali jabolku – sadje in zelenjava vas bosta razvedrila na bolj zdrav način. Več o znakih, da telo prejema preveč sladkorja, najdete tudi v prispevku 9 znakov, da jeste preveč sladkorja.

2. Kvalitetnejši spanec

Ko pojeste nekaj sladkega, raven sladkorja v krvi nenadoma naraste in nato spet hitro pade. Vse to v telesu povzroča stres in po nekaterih ugotovitvah poveča izločanje hormona kortizola, ki lahko moti spanec, zaradi česar si telo težje resnično odpočije. Raziskave so namreč povezale večji vnos dodanega sladkorja s slabšo kakovostjo spanja in pogostejšimi nočnimi prebujanji (Sleep.me). Bodite torej pozorni: nemirno noč boste najpogosteje doživeli ravno takrat, ko boste pozno zvečer posegli po sladkarijah.

3. Višek kilogramov

Splošno znano je prepričanje, da boste, če jeste manj sladkarij, hitreje shujšali – kar pa ni povsem tako preprosto. Bolj se redite, kadar sladkor kombinirate s slabimi maščobami. Predvsem se izogibajte visoko kaloričnim sladicam, ki dajejo kratkotrajno energijo, v resnici pa predvsem obremenjujejo telo. Po nekaterih ugotovitvah lahko pri hujšanju upoštevate približno pravilo: za vsako zmanjšanje vnosa sladkorja se lahko sorazmerno hitreje zniža tudi telesna teža. Primer: če na dan zaužijete 100 gramov manj sladkorja, lahko po naravni poti v nekaj dneh izgubite približno kilogram – seveda ob sicer uravnoteženi prehrani. O povezavi med sladkorjem in hujšanjem podrobneje piše tudi prispevek Kako prepoznati skrit sladkor?.

4. Lepša koža

Sladkor po nekaterih ugotovitvah spodbuja notranja vnetja in lahko poslabša trdovratne težave s kožo, ki se kažejo kot mozolji in akne. Ena ameriška raziskava je opazila, da je pri precejšnjem deležu udeležencev po nekaj dneh rednega pitja sladkanih brezalkoholnih pijač prišlo do poslabšanja kožnega videza. Podobno velja tudi za čokoladice, bombone, torte in druge sladice. Mehanizem je po nekaterih razlagah povezan s povišanjem inzulina, ki sčasoma poveča aktivnost žlez lojnic – več o tem piše prispevek 10 stvari, ki pospešujejo staranje, kjer je opisan tudi proces glikacije, torej vezave sladkornih molekul na kolagen in elastin v koži. Podobne ugotovitve so objavili tudi v reviji Journal of the American Academy of Dermatology, ki je povezala visok vnos sladkorja in mlečnih izdelkov s pogostejšim pojavljanjem aken pri najstnikih.

5. Boljši spomin

Več raziskovalnih skupin v ZDA je v zadnjih letih preučevalo vpliv sladkorja na učni in spominski uspeh, med drugim na Univerzi Južne Karoline ter na Univerzi Južne Kalifornije v sodelovanju z Univerzo Georgia. Ključna ugotovitev teh raziskav je, da visok vnos sladkorja lahko ovira komunikacijo med možganskimi celicami, predvsem na področju hipokampusa, ki je odgovoren za pomnjenje in učenje (University of Georgia). Dobra novica je, da gre po dosedanjih spoznanjih za povraten učinek – z zmanjšanjem vnosa sladkorja se lahko sposobnost koncentracije in pomnjenja sčasoma izboljša.

Če razmišljate, kako svoj jedilnik postopno razbremeniti sladkorja, si lahko pomagate tudi s prispevkom 6 železnih pravil zdravega prehranjevanja, kjer so zbrani preprosti, a učinkoviti vsakdanji koraki.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.