Kako občasno prenajedanje vpliva na telo?

Nedavna raziskava britanskih znanstvenikov, ki je potekala na skupini zdravih mladih moških med 22. in 37. letom starosti, je natančno preučila, kaj se zgodi z našim telesom po tem, ko zaužijemo skoraj dvakrat več hrane, kot bi jo sicer. Uporabili so kar pizzo, ki jo je večina ljudi pripravljena zaužiti v precejšnjih količinah. Povprečni vnos kalorij pri "poštenem" prenajedanju je presegal 3.000 kilokalorij (kcal) – kar je več kot je dnevno priporočilo za odrasle moške, ki znaša med 2.000 in 2.500 kalorij na dan, odvisno od fizične aktivnosti.

Zanimivo je, da so preiskovanci po takšnem obroku imeli skoraj popolnoma normalne vrednosti glukoze v krvi (sladkorja) – kar pomeni, da njihova trebušna slinavka in hormoni še vedno delujejo učinkovito. Inzulin, hormon, ki znižuje sladkor v krvi, je bil sicer višji za približno 50 %, kar je pričakovano, saj je moral telo hitro spraviti v ravnotežje.



A kje je tukaj past?

Čeprav telo zna občasno prenajedanje lepo uravnovesiti, to še ne pomeni, da je tak način prehranjevanja brez tveganja. Strokovnjaki opozarjajo, da redno prenajedanje vodi v precej resne težave: debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in bolezni srca in ožilja. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je kar 39 % odraslih po svetu pretežkih, od tega 13 % prekomerno debelih (podatki iz leta 2022).

Presenetljiva prilagodljivost našega telesa

Eden od najbolj zanimivih izsledkov raziskave je, da so udeleženci po obroku, ki je bil skoraj dvakrat večji od običajnega, imeli le rahlo povišane vrednosti maščob v krvi – natančneje trigliceridov in prostih maščobnih kislin. To je nepričakovano, saj je veliko prejšnjih študij pokazalo, da že zmerni vnos maščob hitro dvigne te vrednosti.

Razlaga? Zdravo telo ima učinkovite mehanizme za shranjevanje in predelavo presežne energije – predvsem tako, da jo spravi v maščobne celice. In tu tiči dolgoročni problem. Vsakič, ko pojemo preveč, telo presežek lepo in tiho spravi za »hude čase« – čeprav ti časi, roko na srce, večinoma nikoli ne pridejo.

Kaj pa hormoni in možgani?

Študija je pokazala tudi, da so se po prenajedanju precej spremenile ravni nekaterih hormonov, ki uravnavajo občutek sitosti in presnovo. Govorimo o GLP-1 in peptidu YY – to sta hormona, ki ju izloča črevesje, in pomagata možganom razumeti, da imamo dovolj. Telo se torej odzove, kot bi reklo: "Tole je bilo več kot dovolj!"

Zanimivo je tudi, da so se štiri ure po obroku udeleženci počutili zaspani in brez želje po nadaljnjem hranjenju – celo po sladkarijah, ki običajno v možganih sprožijo t. i. "sisteme nagrajevanja". Ti sistemi v možganih delujejo kot notranji »cukrček« – ko pojemo nekaj sladkega, dobimo občutek ugodja. Tokrat pa so možgani rekli: "Ne, hvala. Najprej predeljamo pico."

Kaj pravi ljudska modrost?

Če se ozremo na ljudsko tradicijo, bomo videli, da naši predniki niso imeli študij, a so vseeno vedeli: "Poln želodec, prazna glava." Star pregovor, ki je v resnici zelo pameten. Že Hildegarda iz Bingna, nemška benediktinka in zeliščarka iz 12. stoletja, je svarila pred "težkimi in preobilnimi obroki", ki naj bi dušili duha in telo. V ljudski medicini se je prenajedanju pripisovalo veliko težav – od zaspanosti in slabega razpoloženja do motenj v presnovi.

Ljudska zdravila so pogosto vključevala grenčine – zelišča, kot so pelin, tavžentroža, regrat ali angelika. Ta zelišča spodbujajo žolč in prebavne sokove ter pomagajo telesu, da bolje prebavi večje količine hrane. Grenčine so znane po tem, da "odprejo" prebavo in jo uravnajo. Kot pravi star rek: "Grenkoba v ustih – zdravje v trebuhu."

Kaj se dogaja v telesu?

Ko pojeste preveč, telo najprej sproži signal sitosti. Nato začne trebušna slinavka izločati več inzulina, da uravnava sladkor v krvi. Jetra začnejo pospešeno predelovati presežne hranilne snovi, del se jih porabi, večina pa gre v zalogo – v maščobno tkivo. Če tega ne ponavljamo pogosto, se telo hitro povrne v ravnovesje. Če pa to postane navada, začne telo kopičiti energijo, presnova se upočasni, hormoni se zmedejo in hitro lahko zdrsnemo v začaran krog prenajedanja in povečane telesne teže.

Kaj pravijo raziskave?

Raziskava, objavljena v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, je že pred leti pokazala, da ljudje pri enem obroku zlahka pojedo 30–50 % več kalorij, če je hrana bolj okusna in na voljo v večjih količinah. V eni drugi študiji, objavljeni v Obesity Reviews, so ugotovili, da prenajedanje sproži kratkotrajno evforijo, podobno tisti pri uživanju psihoaktivnih substanc – kar pomeni, da se lahko »navlečemo« na občutek sitosti. In to je tisto, kar nas hitro vodi v težave.

Telo zmore veliko, a le do meje

Znanstveniki pravijo, da je telo izjemno prilagodljivo – lahko prebavi ogromne količine hrane, ohrani stabilno raven sladkorja in maščob v krvi, celo uravnava apetit s pomočjo hormonov. Ampak to še ne pomeni, da je to pametno početi pogosto. En obrok, pa četudi je ogromen, verjetno ne bo pustil posledic. A več takih obrokov, teden za tednom, leto za letom – in telo se temu ne bo več moglo upreti.

Če si kdaj res privoščite preveč – recimo ob praznikih ali na rojstnodnevni zabavi – naj vas ne skrbi. A naslednji dan poslušajte telo: počitek, veliko tekočine, kakšen čaj iz regrata, pelina ali komarčka (tudi proti napenjanju), in raje manj hrane. Telo bo hvaležno.

In še nekaj: če vam naslednjič nekdo reče, da ste pojedli preveč – jim lahko odgovorite z nasmehom: prganizemto zmore, a samo, če mu dam potem mir.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika.