Ko pizza postane eksperiment: kaj se res zgodi v telesu, ko pojeste enkrat preveč?

Predstavljajte si mizo, polno pice, in navodilo: "Jejte, dokler res ne morete več." Točno to so raziskovalci s Centra za prehrano, vadbo in presnovo Univerze v Bathu naročili skupini štirinajstih zdravih mladih moških. Cilj je bil ugotoviti, kaj se dogaja v krvi, hormonih in presnovi, ko telo dobesedno preplavimo s hrano. Odgovor je razkril, da je človeško telo veliko bolj prilagodljivo, kot bi si mislili – a le do določene meje.

Podobno izkušnjo je nekoč opisala tudi ena od naših bralk. Po družinskem kosilu, na katerem je – po lastnih besedah – "pojedla za dva", jo je zvečer skrbelo, da si je s prenajedanjem resno škodovala. Naslednje jutro pa je bila presenečena: počutila se je le malce težka in zaspana, brez pravih posledic. Ravno taka izkušnja je pogosta – in znanost zdaj razkriva, zakaj se telo s posameznim prenajedanjem dejansko spopade presenetljivo dobro.

Poskus s pico: kaj so raziskovalci izmerili

Nedavna raziskava britanskih znanstvenikov, objavljena v reviji British Journal of Nutrition, je potekala na skupini zdravih mladih moških med 22. in 37. letom starosti. Znanstveniki so natančno preučili, kaj se zgodi z našim telesom, ko zaužijemo skoraj dvakrat več hrane, kot bi jo sicer. Uporabili so pico, ki jo je večina ljudi pripravljena zaužiti v precejšnjih količinah. Povprečni vnos kalorij pri "poštenem" prenajedanju je presegal 3.000 kilokalorij (kcal) – kar je precej več, kot znaša dnevno priporočilo za odrasle moške (med 2.000 in 2.500 kcal na dan, odvisno od telesne aktivnosti).

Zanimivo je, da so imeli preiskovanci po takšnem obroku skoraj popolnoma normalne vrednosti glukoze v krvi – kar pomeni, da je njihova trebušna slinavka takrat še vedno delovala učinkovito. Inzulin, hormon, ki znižuje sladkor v krvi, je bil sicer višji za približno 50 %, kar je pričakovano, saj je moralo telo hitro vzpostaviti ravnovesje.

A kje je tukaj past?

Čeprav telo zna občasno prenajedanje razmeroma dobro uravnovesiti, to še ne pomeni, da je takšen način prehranjevanja povsem brez posledic, če postane redna navada. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bilo leta 2022 med odraslimi po svetu 43 % ljudi s prekomerno telesno maso, 16 % pa jih je živelo z debelostjo – število se je od leta 1990 več kot podvojilo. Dolgoročno prenajedanje je eden od dejavnikov, ki lahko prispevajo k debelosti, sladkorni bolezni tipa 2 ter boleznim srca in ožilja, zato je smiselno nanj biti pozoren, čeprav en sam obilen obrok še ne pomeni tveganja.

Presenetljiva prilagodljivost našega telesa

Eden od najbolj zanimivih izsledkov raziskave je, da so udeleženci po obroku, ki je bil skoraj dvakrat večji od običajnega, imeli le rahlo povišane vrednosti maščob v krvi – natančneje trigliceridov in prostih maščobnih kislin. To je nekoliko nepričakovano, saj je več prejšnjih raziskav pokazalo, da že zmeren vnos maščob te vrednosti razmeroma hitro dvigne.

Razlaga je preprosta: zdravo telo ima učinkovite mehanizme za shranjevanje in predelavo presežne energije – predvsem tako, da jo pospravi v maščobne celice. In prav tu se skriva dolgoročni problem. Vsakič, ko pojemo preveč, telo presežek tiho pospravi "za hude čase" – čeprav ti časi v sodobnem svetu praviloma ne pridejo. Kako telo dolgoročno ravna s to shranjeno energijo in kaj se zgodi, ko se maščoba nabira predvsem v predelu jeter, si lahko preberete tudi v članku Ali je manjši vnos ogljikovih hidratov primeren za zamaščena jetra?

Kaj pa hormoni in možgani?

Raziskava je pokazala tudi, da so se po prenajedanju precej spremenile ravni hormonov, ki uravnavajo občutek sitosti in presnovo – predvsem GLP-1 in peptida YY. Gre za hormona, ki ju izloča črevesje in ki možganom sporočata, da je hrane dovolj. Podrobneje o tem, kako ta dva hormona delujeta pri nadzoru apetita, pišemo tudi v članku 7 pravil vitkih ljudi, kjer je omenjeno, da počasno in umirjeno prehranjevanje spodbuja njuno sproščanje.

Zanimivo je tudi, da so se udeleženci štiri ure po obroku počutili zaspane in brez želje po nadaljnjem hranjenju – celo po sladkarijah, ki sicer v možganih sprožijo t. i. "sisteme nagrajevanja". Ti sistemi delujejo kot notranji "cukrček" – ko pojemo nekaj sladkega, dobimo občutek ugodja. Tokrat pa je bilo telo tako sito, da si te nagrade preprosto ni več želelo. Znanstveni pregled, objavljen v reviji Nutrients, pojasnjuje, da zelo okusna in energijsko gosta hrana v možganih res aktivira podobne poti nagrajevanja kot pri drugih oblikah odvisniškega vedenja, kar delno pojasni, zakaj se je tako težko ustaviti pri prvem koščku pice. Kako hormoni sitosti in lakote (leptin, grelin) sicer dolgoročno vplivajo na telesno težo, smo podrobneje opisali v članku Debelost se začne v glavi.

Kaj pravi ljudska modrost?

Če se ozremo na ljudsko tradicijo, vidimo, da naši predniki niso imeli znanstvenih študij, a so vseeno vedeli: "Poln želodec, prazna glava." Star pregovor, ki je v resnici precej pameten. že Hildegarda iz Bingna, nemška benediktinka in zeliščarka iz 12. stoletja, je svarila pred težkimi in preobilnimi obroki, ki naj bi po njenem prepričanju obremenjevali telo in duha. V ljudski medicini se je prenajedanju že od nekdaj pripisovalo marsikatero nevšečnost – od zaspanosti in slabega razpoloženja do motenj v prebavi.

Ljudska zdravila so pogosto vključevala grenčine – zelišča, kot so pelin, tavžentroža, regrat ali angelika. Ta zelišča naj bi spodbujala žolč in prebavne sokove ter telesu pomagala pri predelavi večjih količin hrane. Grenčinam se pripisuje, da "odprejo" prebavo in jo uravnajo. Kot pravi star rek: "Grenkoba v ustih – zdravje v trebuhu." Podobno vlogo grenkih zelišč pri prebavi in razstrupljanju jeter smo podrobneje predstavili v članku Ali nam razstrupljevalni tretmaji koristijo ali škodujejo?, kjer je regrat opisan kot naravni pomočnik pri delovanju žolča.

Kaj se dogaja v telesu, korak za korakom

Ko pojeste preveč, telo najprej sproži signal sitosti. Nato začne trebušna slinavka izločati več inzulina, da uravna sladkor v krvi. Jetra začnejo pospešeno predelovati presežne hranilne snovi – del se jih porabi, večina pa gre v zalogo, torej v maščobno tkivo. Če se to ne ponavlja pogosto, se telo razmeroma hitro povrne v ravnovesje. Če pa prenajedanje postane navada, telo začne kopičiti energijo, presnova se lahko upočasni, hormonsko ravnovesje se poruši in hitreje lahko zdrsnemo v začaran krog prenajedanja in naraščajoče telesne teže. Vlogo trebušne slinavke pri tem procesu smo podrobneje razložili v članku Organ, ki ga opazimo šele, ko odpove: kaj vse dela trebušna slinavka.

Kaj pravijo druge raziskave?

Več raziskav je pokazalo, da lahko okusnejša in lahko dostopna hrana precej poveča količino, ki jo pri enem obroku pojemo – naša sposobnost, da prepoznamo sitost, se namreč pri zelo privlačni hrani nekoliko "izgubi". Zgoraj omenjeni pregled v reviji Nutrients dodatno pojasnjuje, da energijsko gosta in zelo okusna hrana v možganih sproža podobne mehanizme nagrajevanja kot pri drugih oblikah prekomernega uživanja, kar lahko oteži nadzor nad količino zaužite hrane. Prav zato je smiselno biti pozoren na okoliščine prehranjevanja – na primer na velikost krožnika ali na to, ali med jedjo gledamo televizijo, kar podrobneje opisujemo v članku Te navade nas neopazno redijo.

Telo zmore veliko, a le do meje

Znanstveniki poudarjajo, da je telo izjemno prilagodljivo – lahko prebavi velike količine hrane, ohrani razmeroma stabilno raven sladkorja in maščob v krvi ter s pomočjo hormonov uravnava apetit. To pa še ne pomeni, da je prenajedanje pametno početi pogosto. En sam obilen obrok verjetno ne bo pustil trajnih posledic. Ponavljajoče se prenajedanje, teden za tednom in leto za letom, pa lahko sčasoma preobremeni te iste mehanizme.

Če se torej kdaj res prenajeste – recimo ob praznikih ali na rojstnodnevni zabavi – vam po podatkih te raziskave verjetno ni treba skrbeti. Naslednji dan pa je smiselno prisluhniti telesu: počitek, dovolj tekočine, morda skodelica čaja iz regrata, pelina ali komarčka (ta pomaga tudi proti napenjanju), in naslednji obrok raje nekoliko lažji. Nekaj konkretnih idej, katera živila vas dlje časa sitijo in pomagajo preprečiti nov val lakote, najdete v članku Hrana, ki vas nasiti za več ur: 7 živil, ki premagajo lakoto in pomagajo pri hujšanju.

In če vam naslednjič kdo v šali reče, da ste pojedli preveč – mu lahko z nasmehom odgovorite: telo to zmore, a le, če mu potem date tudi malo miru.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.