Kava vas ne reši lakote – a pogled na poln krožnik morda ja

Kava naj bi po ljudskem prepričanju "ubila" lakoto, jo vsaj za nekaj ur odgnala ali pa nam pomagala shujšati. A kot kaže, gre za enega tistih mitov, ki se je tako trdno usidral v našo vsakdanjo rutino, da ga skoraj nihče ni resneje preveril – dokler se v to ni spustila skupina avstralskih znanstvenikov. Njihovo odkritje je dvojno presenetljivo: kava se je izkazala za povsem nedolžno, krivec za prenajedanje pa je nekaj, česar večina med nami sploh ne bi posumila.

Poznam žensko, ki že leta trdi, da brez jutranje kave sploh ne razmišlja o hrani in da ji ta "po-apetitni post" pomaga vzdrževati vitko postavo. Pred časom je bila povabljena na poročno pojedino s švedsko mizo, kjer je bila vsa ponujena hrana razložena naenkrat, na pogled. Presenečeno je ugotovila, da je pojedla precej manj kot sicer – čeprav tistega dne kave sploh ni imela v roki. Ni šlo za disciplino ali voljo. Šlo je za nekaj povsem drugega, kar so – kot boste videli spodaj – kasneje potrdili tudi znanstveniki.

Kaj so raziskovalci pravzaprav testirali

V znanstveni reviji Appetite so raziskovalci s Griffith University v Avstraliji izvedli skrbno zasnovano študijo, s katero so želeli enkrat za vselej preveriti, ali kava dejansko zmanjšuje apetit. V raziskavo so vključili manjšo skupino prostovoljcev, ki so morali na tešče priti v laboratorij. Tam so vsakič dobili standarden zajtrk, tableto kofeina (včasih pravo, včasih placebo), kozarec vode in skodelico kave (ki je bila včasih klasična, včasih brezkofeinska). Preden so se lotili zajtrka, so jim raziskovalci izmerili dihanje, kri in različne kazalnike apetita – med drugim količino sline, ki se je nabrala v trenutku, ko so udeleženci pred sabo zagledali pladenj polne hrane, ter odzivnost zenic. Podrobnosti raziskave, ki jo je vodil Matt Schubert skupaj s sodelavci, so dostopne tudi na PubMed.

Rezultati: kava ni kriva za vaš apetit

Rezultati so bili presenetljivo jasni. Kava – ne glede na to, ali je vsebovala kofein ali ne – ni pokazala nobenega merljivega vpliva na apetit udeležencev. Testiranci so včasih dobili brezkofeinsko kavo, včasih tableto in kavo, polno kofeina, včasih pa "kava" sploh ni bila prava kava. Ne glede na kombinacijo se tek udeležencev ni niti malo spremenil.

To pomeni, da zgolj s skodelico kave verjetno ne boste "ugasnili" lakote, prav tako pa vam kava sama po sebi ne bo povzročila dodatnih kilogramov. Če vas zanima, kako kofein dolgoročno vpliva na telo, si lahko ogledate tudi prispevek o tem, kako lahko poživilo brez kofeina zamenja jutranjo kavo, če želite dan začeti drugače.

Lačne oči: resnično presenetljivo odkritje

Medtem ko je bila kava razglašena za nedolžno, so raziskovalci naleteli na nekaj povsem drugega. Kadar so imeli udeleženci pred sabo vso hrano, ki jim je bila namenjena, naenkrat, so pojedli tudi do 40 % manj, kot takrat, ko jim je bila hrana prinesena postopoma, obrok za obrokom. Videti je, kot da naši možgani že samo z vidnim vtisom "preračunajo", da je telo dobilo dovolj energije – še preden je bil zaužit zadnji grižljaj.

To ni tako nenavadno, kot se morda zdi na prvi pogled. Naši možgani namreč apetit uravnavajo prek zapletene mreže hormonov, med katerimi imata osrednjo vlogo leptin (hormon sitosti) in grelin (hormon lakote). Kadar vidimo količino hrane vnaprej, se zdi, da to vidno informacijo možgani vključijo v odločitev o tem, kdaj naj sprožijo občutek sitosti – podobno mehanizmu, kot ga podrobneje razlagamo v prispevku Z ječmenovo vodo proti hormonom, ki vzbujajo apetit. Zanimivo je tudi, da podoben vzorec – torej vpliv zunanjih dražljajev na to, koliko dejansko pojemo – opisujemo v prispevku Hrana, ki vas zasvoji hitreje kot čokolada in tega ne opazite, kjer gre sicer za drugačen mehanizem, a podobno sporočilo: naši možgani se pri odločanju o hrani opirajo na veliko več kot le na "prazen želodec".

Kaj to pomeni za vaš vsakdan

Če torej razmišljate, kako bi zmanjšali količino hrane, ki jo pojeste, brez strogih diet in odrekanja, velja razmisliti o preprostih spremembah pri načinu postrežbe in organizaciji obrokov:

• Poskusite si vso hrano za obrok postreči naenkrat, na enem krožniku, namesto da si postopoma dodajate – podobno kot pri švedski mizi.
• Jejte počasneje in se pri obroku dejansko usedite za mizo, brez telefona ali televizije – o tem, zakaj je to pomembno, pišemo tudi v prispevku Devet trikov, ki vam bodo pomagali pojesti manj – brez stradanja.
• Poskrbite za dovolj beljakovin pri vsakem obroku, saj te podaljšajo občutek sitosti – več o tem v prispevku Hrana, ki vas nasiti za več ur: 7 živil, ki premagajo lakoto in pomagajo pri hujšanju.
• Ne pozabite na spanje, saj pomanjkanje počitka poruši ravnovesje med grelinom in leptinom – razlago najdete v prispevku Zakaj spite malo, a ste vedno lačni? Odgovor tiči v hormonih, ne v volji.
• Časovna razporeditev obrokov prav tako igra vlogo – kot pojasnjujemo v prispevku Zgodnejše kosilo za lažje hujšanje, zgodnejše uživanje večjega dela dnevnih kalorij lahko pripomore k boljšemu nadzoru apetita.

Zanimivo je tudi, da podobne mehanizme opažajo raziskovalci na Harvard T.H. Chan School of Public Health, kjer opozarjajo, da tudi preskakovanje obrokov lahko poslabša nadzor nad apetitom in poveča poznejši vnos kalorij – kar je še en dokaz, da je pri obvladovanju teka veliko pomembnejši celoten vzorec prehranjevanja kot pa posamezna skodelica kave.

Če se torej sprašujete, zakaj vam kava "ni pomagala" pri manjšem apetitu, razlog verjetno ni v vaši volji ali v napačni vrsti kave – kava preprosto nima takšne moči. Naslednjič, ko boste sedli za mizo, pa poskusite pogledati na svoj krožnik, preden se lotite jedi: morda boste presenečeni, kako močno lahko sam pogled na hrano vpliva na to, kdaj boste rekli "dovolj".

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.