
Šumeča tableta magnezija po rekreaciji, kapsula vitamina E za lepšo kožo, multivitamin "za vsak primer". Večina od nas prehranska dopolnila jemlje brez pomislekov, saj so prosto naprodaj in na embalaži pogosto piše, da so naravna. A naravno ni nujno tudi nevtralno. Kadar se dopolnilo sreča z zdravilom, ki ga jemljemo vsak dan, lahko nastane kombinacija, ki je ne pričakujemo niti mi niti naš zdravnik.
Celo zdravniki ne vedo vedno vsega o tem, kakšen vpliv imajo prehranska dopolnila v kombinaciji z zdravili. Pogosto zato, ker jim bolniki sploh ne povedo, katera dopolnila jemljejo. Ameriški nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH) zato svetuje, naj zdravniku in farmacevtu vedno omenimo tudi vitamine, minerale in zeliščne pripravke, ne le zdravil na recept.
Znanka, upokojena učiteljica, že nekaj let po operaciji srčne zaklopke jemlje zdravilo proti strjevanju krvi. Lani jesen si je v drogeriji kupila kapsule vitamina E, ker je slišala, da so dobre za kožo. Po nekaj tednih je opazila, da ji dlesni ob ščetkanju zob krvavijo bolj kot sicer, na rokah pa so se pojavile modrice, za katere ni vedela, od kod so. Na redni kontroli strjevanja krvi jo je zdravnica najprej vprašala, ali je v zadnjem času začela jemati kaj novega. "Niti na misel mi ni prišlo, da bi bil vitamin lahko težava, saj je vendar naravni," je pozneje povedala. Po posvetu je kapsule opustila in težave so se umirile. Njena zgodba lepo pokaže, da je tudi nedolžen nakup v drogeriji vredno preveriti s strokovnjakom.
Vsekakor se poskusite izogniti vsaj tem trem kombinacijam ali jih vsaj prej preverite z zdravnikom oziroma farmacevtom:
Sredstva, ki preprečujejo strjevanje krvi, imajo lahko v kombinaciji z vitaminom E celo vrsto neželenih učinkov, kot so denimo povečane krvavitve. To se pogosto najprej opazi pri krvavitvah dlesni, pa tudi pri hitrejšem nastajanju modric ali daljšem krvavenju ob manjših ureznini.
Vitamin E namreč že sam po sebi nekoliko zavira zlepljanje krvnih ploščic in lahko vpliva na od vitamina K odvisne dejavnike strjevanja. Ameriški urad za prehranska dopolnila (Office of Dietary Supplements, NIH) navaja, da lahko dopolnila z vitaminom E pri ljudeh, ki jemljejo antikoagulante, kot je varfarin, povečajo tveganje za krvavitve. Še posebej to velja pri višjih odmerkih.
Pri tem je pomembno ločiti hrano od dopolnil. Vitamin E iz oreščkov, semen in rastlinskih olj v običajnih količinah praviloma ni razlog za skrb. Previdnost je potrebna predvsem pri kapsulah z visokimi odmerki. Podobno opozorilo velja tudi za nekatere zeliščne pripravke, na primer za ginko, česen v kapsulah in visoke odmerke kurkumina, ki lahko po nekaterih ugotovitvah prav tako vplivajo na strjevanje krvi.
Pri starejšem zdravilu varfarinu je hrana pomembnejša kot pri novejših antikoagulantih, kar lepo razloži članek Dolenjskih lekarn. O živilih, ki jim pripisujejo vpliv na strjevanje krvi, smo pisali tudi v članku Sokovi za redčenje krvi. Tudi pri njih velja, da zdravil ne nadomeščajo in da je o večjih spremembah prehrane med zdravljenjem dobro obvestiti zdravnika.
Če jemljete zdravila, ki vsebujejo izotretinoin, potem pazite na vnos vitamina A. Izotretinoin je namreč derivat vitamina A in se uporablja predvsem za zdravljenje hudih oblik aken. Če ga kombiniramo še z dopolnili z vitaminom A, se učinki seštevajo. Stranski učinki so lahko suha in razpokana koža, razpokane ustnice, glavobol in razdražljivost, ob dolgotrajno previsokih količinah pa tudi obremenitev jeter. Podrobnosti o zdravilu in njegovih neželenih učinkih navaja ameriška zdravstvena zbirka MedlinePlus.
To isto se lahko zgodi tudi, če ne jemljete zdravil, ste pa dlje časa uživali pretirano visoke količine vitamina A, na primer iz več različnih dopolnil hkrati ali iz zelo pogostega uživanja jeter. Vitamin A je topen v maščobah, zato ga telo ne izloči tako preprosto kot vodotopne vitamine, temveč ga shranjuje. Zgornje varne meje vnosa so opisane na straneh Office of Dietary Supplements (NIH). Pri nosečnicah je previdnost še toliko pomembnejša, saj lahko previsoke količine vitamina A in še posebej izotretinoin škodujejo plodu.
Več o tem, kaj se lahko zgodi ob prevelikem vnosu posameznih vitaminov, si lahko preberete v članku Nam lahko preveč vitaminov škodi?
Magnezij lahko vpliva na absorpcijo bisfosfonatov, ki se večinoma uporabljajo pri zdravljenju osteoporoze (na primer alendronat, risedronat in ibandronat v obliki tablet). O teh zdravilih in poteku zdravljenja osteoporoze podrobneje piše portal Abczdravja. Bisfosfonati se iz prebavil že sicer zelo slabo vsrkajo. Magnezij, kalcij, železo in antacidi pa se lahko nanje vežejo in njihovo absorpcijo še dodatno zmanjšajo, tako da zdravilo deluje slabše, kot bi moralo.
Med magnezijem (običajno v obliki šumečih tablet ali vrečk) in zdravili naj zato mineta vsaj 2 uri. Enak razmik priporoča tudi Office of Dietary Supplements (NIH), ki opozarja, da magnezij podobno vpliva tudi na nekatere antibiotike. Ali je v času zdravljenja bolje, da se magnezijevim tabletam povsem izognete, se dogovorite z zdravnikom. Odločitev je odvisna od vaših izvidov in drugih zdravil, ki jih jemljete.
Ne pozabite, da magnezij lahko dobite tudi s hrano, iz stročnic, oreščkov, semen, polnozrnatih žit in zelene listnate zelenjave. Kateri so najboljši naravni viri, smo opisali v članku Ko vaše telo že ve, da mu primanjkuje magnezija, vi pa še ne, o povezavi magnezija z vitaminom D, ki je pomemben tudi za zdrave kosti, pa v članku Brez magnezija je vitamin D brez moči – kaj o tem pravi znanost. Uradne referenčne vrednosti za vnos magnezija so objavljene tudi na portalu Prehrana.si.
Kot nutricionist vedno svetujem nekaj preprostih korakov, ki zmanjšajo tveganje:
Prehranska dopolnila so po slovenski zakonodaji živila in ne zdravila, zato zanje ne veljajo enako strogi postopki preverjanja varnosti in medsebojnega delovanja. To pojasnjujejo tudi napotki Ministrstva za zdravje. O zdravilih in njihovi varnosti pa več informacij objavlja Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
