Ko so ji vsi govorili, naj se sprijazni s sabo, se je odločila drugače ... in izgubila 95 kilogramov

Najtežje ji niso bili tek, dieta ali operacija. Najtežje so ji bili ljudje, ki so jo imeli najraje. Starši in prijatelji so ji leta dopovedovali, naj se sprijazni s sabo, ker jo imajo radi takšno, kot je. Haley pa je pri sebi vedela, da so ravno odvečni kilogrami vir njenih težav – in odločila se je, da jih tokrat ne bo poslušala.

Leta 2010 se je mladi Haley zrušil svet. Najprej so ji zdravniki odkrili resne presnovne težave s krvnim sladkorjem, nato pa še sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), hormonsko motnjo, ki je pogosto povezana s pridobivanjem telesne teže in inzulinsko rezistenco. Stanje je bilo tako resno, da so ji zdravniki kot najboljšo možnost predlagali operacijo želodca, saj je bilo po njihovi oceni ogroženo njeno zdravje na dolgi rok.

Izkušnja od blizu: "Operacija mi je dala orodje, delo sem morala opraviti sama"

Podobno pot je prehodila prijateljica, ki se je pri dobrih štiridesetih letih in skoraj 140 kilogramih odločila za bariatrično operacijo. Pravi, da je bil prvi teden po posegu lažji od prvega obiska družinskega kosila. "Mama mi je še vedno nalagala na krožnik, kot da se ni nič zgodilo, in se užaljeno spraševala, zakaj ne pojem potice," se spominja. Pomagalo ji je, da se je pridružila skupini operiranih, ki se je redno srečevala ob podpori bolnišnice. "Tam sem prvič slišala ljudi, ki so imeli enake težave kot jaz – od odvečne kože do tega, kako sodelavcem razložiti, zakaj na zabavi pijem le vodo." Danes ima tudi sama en dan v tednu, ko si brez slabe vesti privošči kos pice, a pravi, da jo po njem pogosto kar mine želja po še enem.

Njena izkušnja se ujema s slovensko raziskavo, objavljeno v reviji Zdravniški vestnik (2012), v kateri so kirurgi iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec spremljali bolnike po vstavitvi prilagodljivega želodčnega traku. Ugotovili so, da so tisti, ki so pogosteje obiskovali klub operiranih, v povprečju izgubili več kilogramov kot tisti, ki so prihajali redkeje.

Po operaciji se je življenje povsem spremenilo

Po operaciji se ji je življenje povsem spremenilo. Deloma zaradi same operacije, deloma pa tudi zato, ker se je Haley odločila, da ne bo več poslušala staršev in prijateljev. Vsi so ji namreč govorili, da jo imajo radi takšno, kot je, in da naj se ne obremenjuje z videzom, sama pri sebi pa je vedela, da so prav odvečni kilogrami razlog njenih težav. Haley je imela že pri 16 letih dobrih 175 kilogramov, zato je bila potrta in polna kompleksov. Tolažbo je, kot mnogi v podobnem položaju, iskala v hrani.

Danes vemo, da debelost ni zgolj stvar volje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo obravnava kot kronično bolezen, na katero vplivajo geni, hormoni in okolje, podobno pa poudarjajo tudi v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Več o tem, zakaj tehtnica ne meri le naše discipline, smo pisali v članku Debelost ni vaša krivda: 5 dejstev, ki razkrijejo, kar geni, hormoni in epigenetika skrivajo pred vami, o bolezenskih stanjih, ki lahko otežujejo hujšanje, pa v prispevku 5 skritih bolezni, zaradi katerih se redite.

Zanimivo je, da so mednarodni strokovnjaki maja 2026 v reviji The Lancet predlagali novo ime za sindrom policističnih jajčnikov – poliendokrini presnovni ovarijski sindrom (PMOS), saj veliko žensk s to diagnozo sploh nima cist, imajo pa pogosto hormonske in presnovne motnje. Novo ime bolje opiše tisto, s čimer se je spopadala tudi Haley.

Približno kilogram na teden

Po operaciji so se stvari spremenile. Začela je hujšati približno kilogram na teden in v slabih treh letih izgubila 95 kilogramov, v naslednjih letih pa po poznejših poročanjih še nekaj kilogramov. Pravi, da od takrat redno telovadi, vsako jutro teče, pazi na prehrano, na neke druge čase pa jo spominja le še odvečna koža.

Bariatrična kirurgija po izsledkih dolgoletne švedske raziskave SOS, objavljene v reviji New England Journal of Medicine, ljudem s hudo debelostjo v povprečju omogoči trajnejšo izgubo teže kot zgolj dieta, a ni čarobna rešitev. Gre za kirurški poseg s tveganji, ki ga zdravniki praviloma priporočijo šele, ko druge metode niso bile uspešne, in to po temeljiti psihološki ter zdravstveni oceni. V Sloveniji takšne posege opravljajo predvsem v Slovenj Gradcu in v UKC Ljubljana; samo v Slovenj Gradcu so do leta 2014 opravili že tisoč operacij bolezenske debelosti, pri čemer poudarjajo, da je operacija zadnji v vrsti ukrepov in da bolnike obravnavajo celostno.

Kam pravzaprav "izginejo" izgubljeni kilogrami, smo razložili v članku Ko shujšate, maščoba dobesedno izgine v zrak – in to ni metafora, zakaj tehtnica med hujšanjem včasih nenadoma pokaže več, pa v prispevku Kilogram čez noč? Vaše telo vas ne vara – to je le voda, sol in spanje.

Odvečna koža – pogosto spregledana plat uspeha

Ko je po Facebooku začela zbiralno akcijo za operacijo, s katero bi ji odstranili odvečno kožo, so se o njeni zgodbi razpisali mediji po vsem svetu. Prav nihče pa se ni zares poglobil v njen nedvomno velik dosežek. Sama je pozneje priznala, da ji ohlapna koža na trebuhu, rokah in nogah še vedno vsak dan načenja samozavest.

Gre za pogosto težavo po izraziti izgubi teže. Kot pojasnjujejo plastični kirurgi v prispevku portala Svet24, lahko dolgotrajno raztezanje trajno zmanjša elastičnost kože, vadba in nega pa izboljšata videz, ne moreta pa odstraniti večjih kožnih gub. Odstranitev odvečne kože je resen kirurški poseg, ki zahteva premislek in čas za okrevanje.

Sedem obrokov in en sproščen dan: kako je jedla Haley

V nekem intervjuju je mladenka razkrila, da sedaj je 7 obrokov na dan, da se izogiba ogljikovim hidratom, vendar ne povsem, nikdar ne je več kot treh različnih vrst zelenjave naenkrat, skoraj povsem je iz jedilnika izločila meso, a tudi ne povsem, in ne pije sladkih pijač ... Na koncu pa še presenečenje: čeprav je ves čas na dieti, ima en dan v tednu, ko se lahko pregreši. Privošči si pico, sladice, sendvič. Vendar vse to v okviru dovoljenih kalorij. Haley pravi, da ne čuti nobene lakote in da pogosto v celem dnevu sploh ne uspe zaužiti vseh kalorij, ki bi si jih lahko privoščila.

Kot prehranski strokovnjaki bi njene navade pospremili z nekaj pojasnili:

• Pogosti, majhni obroki. Po operaciji želodca je prostornina želodca bistveno manjša, zato je več manjših obrokov pogosto edini način, da telo dobi dovolj beljakovin in hranil. Pri ljudeh brez operacije raziskave ne kažejo enotno, da bi bilo število obrokov samo po sebi ključno – pomembnejša sta skupni vnos in kakovost hrane.
• Manj, a ne nič ogljikovih hidratov. Popolna izločitev ogljikovih hidratov dolgoročno ni nujna in tudi ne vedno primerna. Na kaj biti pozoren, opisujemo v članku Ko dieta postane past: 5 znakov, da vaše telo pogreša ogljikove hidrate, o primerjavi sladkorja in maščob pa v prispevku Kaj bolj redi: sladkor ali maščoba?.
• Največ tri vrste zelenjave naenkrat. To pravilo se sliši nenavadno, a ima zanimivo ozadje. Pregled raziskav, objavljen v reviji Psychological Bulletin, nakazuje, da večja raznolikost jedi v enem obroku spodbuja, da pojemo več. Pri zelenjavi to sicer ni slabo, Haley pa ji je verjetno pomagalo, da je obroke ohranjala preproste in pregledne.
• Brez sladkih pijač. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ugotovili, da so sladke pijače pri nas med glavnimi viri dodanega sladkorja. Kaj se po nekaterih ugotovitvah zgodi, ko jih opustimo, smo opisali v članku Ko pustite sladkor pri miru, se telo odzove hitreje, kot si mislite, kako ga prepoznati na deklaracijah, pa v prispevku Kako prepoznati skrit sladkor?.
• En "grešni" dan na teden. Načrtovani obroki ali dnevi sprostitve so med strokovnjaki še vedno predmet razprav. Manjša študija primera, objavljena v Proceedings of the West Virginia Academy of Science, je pri ženski, ki je izgubila več kot 50 kilogramov, nakazala, da so ji takšni obroki pomagali vztrajati pri dieti. Ključno pa je ravno to, kar poudarja Haley: sproščen dan še vedno ostane v okviru načrtovanih kalorij in ne preraste v nenadzorovano prenajedanje.

Za vse, ki bi radi uredili prehrano brez operacije, so osnovna izhodišča lepo zbrana v prispevku 6 železnih pravil zdravega prehranjevanja, ideje za več vsakodnevnega gibanja pa v članku Pet preprostih trikov, ki pokurijo kalorije – brez enega samega počepa. Zanesljive strokovne informacije o prekomerni telesni masi ponuja tudi Inštitut za nutricionistiko.

Najtežje so bili starši in prijatelji

Najtežje pri njenem hujšanju pa so bili starši in prijatelji. Sprememba prehranskih navad pogosto pomeni tudi spremeniti okolje, prijatelje, sodelavce. Najhujša je vsakodnevna rutina – skupne večerje, praznovanja, "samo en košček" in pripombe, da pretiravaš.

Da to ni le občutek, kaže znana ameriška raziskava, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, ki je več kot tri desetletja spremljala socialne mreže tisočev ljudi. Raziskovalca Nicholas Christakis in James Fowler sta ugotovila, da se je verjetnost za debelost pri posamezniku opazno povečala, če je debelost razvil njegov bližnji prijatelj. Navade se torej širijo po krogih ljudi, s katerimi preživljamo čas – v dobrem in slabem.

Zato je Haleyjina zgodba več kot le zgodba o operaciji. Je zgodba o odločitvi, da sama prevzame odgovornost za svoje zdravje, tudi ko ji najbližji tega ne olajšajo. In o tem, da si poiščeš okolje, ki te pri tem podpira – pa naj bo to skupina ljudi s podobnimi izkušnjami, strokovnjak ali vsaj en človek, ki verjame vate.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.