5 presenetljivih dejstev o debelosti

Debelost se pogosto, če že ne kar vedno, razvija potihoma, kot skrivnostni "gost", ki se ti z leti prikrade, ne da bi ga občutil. Recepti, kako se je znebiti, so včasih videti tako preprosti in enostavni, a kaj, ko pa noben ne drži. Zato upoštevajte naslednja dejstva:

1. Debelost se ti prikrade čisto neopazno
   Profesor Claude Bouchard iz Pennington Biomedical Research Centra pravi, da ljudje običajno pridobijo med 1–2 kg letno v obdobju 15–25 let. Ko pogledamo 365 dni, to izgleda trivialno, a skozi leta lepo prekrije več deset kilogramov. In to je tisto, kar imenujemo "obesogeni potencial" – možgani, okolje, prehrana in način življenja združijo sile, pa se kilogrami razvlečejo počasi, a vztrajno.
   
   In raziskave pravijo, da do 70 % razlik v telesni teži pripisujemo genetiki
   
   
   
   
   
2. Genetika ali "imamo to v genih"
   Lahko rečemo, da ima 5 % otrok, ki razvijejo ekstremno debelost, mutacijo v genu MC4R, ki je odgovoren za uravnavanje apetita.
   Potem pa imamo še gene, kot so FTO, ankyrin-B – recimo, pri miših s to variacijo se glukoza šopiri v maščobne celice, kljub enakemu vnosu hrane . Z drugimi besedami, geni ti lahko podtaknejo “debeli” mikro sistem – in to brez tvojega vedenja.
   
   Metaanalize so naštele več kot 100 genskih mutacij, ki skupaj nosijo tveganje za nabiranje maščobe.
   
   
3. Debele mame – tveganja pri otrocih
   Pri tem, ko žena z visokim ITM – indeksom telesne mase – vstopi v nosečnost, se tveganja pomagajo, kot neglasna sila. Švedska raziskava med leti 2001–2014 na več kot 1 milijon porodov je pokazala:
   
   • Globalno tveganje za večje prirojene napake je 3,5 %.
     
     
   • Pri ženskah z ITM nad 35 pa se tveganje poviša za 23 %, pri ITM nad 40 pa kar za 37 %.
   
   Torej je ključna sama teža v nosečnosti – periferni vplivi so očitni in dokazani.
   
   
4. Makrosomija – debeli otroci rojeni iz debelosti
   Še ena zgodba: otroci "velikankarji". Med debelostjo mater in "večjo nosljivostjo" je jasno povezavo. že od 21. tedna se pri ultrazvoku vidi: daljše kosti, večji trebuhi, glave ... ženske z inzulinsko rezistenco med nosečnostjo imajo otroka, ki dobesedno "prenajeda samega sebe" in raste hitreje, močneje.
   
   To prinaša tveganje za zlome ob porodu in carski rez – pa tudi za krvavitve pri mami.
   
   
5. Dednost preko epigenetike – da, tudi očetje štejejo
   Ne le taštni geni – preprečne epigenetske sledi življenja – npr. prehrana matere v nosečnosti in med dojenjem – naredijo trajne spremembe, ki otroka ženejo k debelosti. Profesor Mark Vickers iz Aucklanda opisuje, da prenajedanje matere povzroči poslabšanje odzivnosti na inzulin pri otroku.
   
   Tudi spermatične epigenetske spremembe pri očetih prinesejo tveganje. Torej ne prepišimo vse odgovornosti le na mame: biološki vplivi obeh staršev so v igri.

Številčno – zakaj je debelost tako velik pojav

WHO 2022 poroča:

• 1 od 8 odraslih živi z debelostjo, odrasli presegajo 2,5 milijarde; od tega skoraj 900 milijonov debelih.
  
  
• Prevalenca odraslih, s preveliko težo, se je med letoma 1990 in 2022 več kot podvojila; pri mladostnikih se je celo 4-krat povišala.
  
  
• 35 milijonov otrok pod 5 let je pretežkih (2024), 390 milijonov mladostnikov pa; od tega 160 milijonov debelih.
  
  
• Globalno gledano je v ZDA 39 % moških in 40 % žensk s prekomerno težo, od tega je 13–15 % res debelih.

CDC – ameriški center za nadzor bolezni – 2017–2020 poroča:

• 41,9 % odraslih ZDA ima debelost; 9,2 % trpi za hudo obliko, ITM > 40.
  
  
• Stroški zdravstvenega sistema posameznika z debelostjo so za 1.861 USD višji, pri hudi debelosti pa celo za 3.097 USD – skupno breme $173 miliard.

WHO 2016: globalno je 39 % moških in 40 % žensk pretežno težkih, 11 % moških in 15 % žensk je debelih.

Kaj ljudsko zdravilstvo in ljudski poznavalci rečejo?

Iz ljudske tradicije vemo: rastlina, ki uravnava apetit, korenina za presnovo, čaj za inzulin, toplina gibanja ... Te prakse izhajajo iz opazovanja, da ko se prebava zavleče, se težave kopiči. Tudi ljudske besede so “vzrok v debelosti je zakoreninjen v krvi in želodcu”, kar lahko razumemo kot kombinacijo genetike in življenjskih navad, ki se kopičijo sezono za sezono.

Pričetek iz naravnih poti

Tukaj je nekaj, kar ljudski svet res pozna že stoletja – in zdaj znanost počasi dokazuje:

• Brezov čaj (betulae folium): blag diuretik, ki naj bi podpiral odstranjevanje odvečne vode in maščobnih metabolitov.
  
  
• Regrat (taraxacum officinale): korenina spodbuja delovanje jeter in žolča, kar pripomore k presnovi maščob.
  
  
• Cimet: regulira inzulinsko občutljivost, ljudje poročajo, da ga že pol čajne žličke dnevno deluje kot naravna podpora krvnemu sladkorju.
  
  
• Inulinski prebiotik iz korena česna: sktivira črevesno mikrobioto in pomaga uravnati metabolizem.

Klasični ljudski zdravilci so še preden so obstajale ITM-tabele vedeli, da če nekaj deluje počasi, a konstantno, bo donosilo rezultate – enako kot ti "skriti kilogrami" v 25 letih.

Kaj pravi sodobna znanost?

• Raziskave na miših z ankyrin-B genetsko mutacijo dokazujejo "tihi" mehanizem debelosti.
  
  
• Gen MC4R je ključen za uravnavanje apetita – pri 5 % primerov akutne otroške debelosti najdemo mutacije tega gena.
  
  
• Prenatalna debelost matere se začne kazati že v ultrazvoku: večje glave, kosti, trebuhi – to je epigenetski odtis, ki prinaša tveganja.

Debelost se lahko tudi nevede prikrade

Vidite, debelost ni samo čezmerno hranjenje. Je tudi rezultat "obesogenega okolja", torej družbenih, genetskih in življenjskih dejavnikov, ki se združijo v potihoma kilogramom. In prav ti tiho rastejo.

Vse to prebija tisto prepričanje o moralni krivdi in lenobi – ker ni vedno signal, da si slabo jedel ali premalo telovadil. Odgovor se lahko skriva tudi v genih in hormonih. Pri debelosti ne gre samo za krivdo, ampak predvsem za razumevanje tveganja. Če skušaš oblikovati načrt, kako se s tem spopasti, obvezno vključi naslednja pravila:

• Zeleno črto narave (čaji, korenine, začimbe) – dopolnjujejo neformalne male korake, a so podprti že z ljudsko tradicijo.
  
  
• Gibanje – prav tako ljudsko rečeno, da “premakne kri v ritmu srca”.
  
  
• Zavedanje družinskih vzorcev – kaj je prišlo z dedom, kar se prenaša naprej?

Prehransko-zdravniški nadzor, ki razume tudi genetiko in epigenetiko – na primer, če obstaja MC4R mutacija, je potreben drugačen pristop.