Vsak peti odrasel trpi za zgago – babičini nasveti, ki so jih potrdili tudi znanstveniki

Zgaga in refluks sta danes med najpogostejšimi prebavnimi težavami odraslih – strokovnjaki pa vse bolj poudarjajo, da lahko premišljena prehrana, naravna zelišča in sprememba vsakodnevnih navad bistveno pripomorejo k lajšanju simptomov, ne da bi morali takoj seči po zdravilih.

Ste vedeli, da skoraj vsak peti odrasel po vsem svetu redno trpi za težavami, kot sta zgaga in refluks? In da ta odstotek iz leta v leto narašča?

Zgaga in težave z vračanjem želodčne vsebine v požiralnik – strokovno imenovano tudi gastroezofagealna refluksna bolezen ali krajše GERB – danes pestijo vse več ljudi. Po podatkih, ki jih navaja Wikipedija v slovenskem prispevku o GERB, je razširjenost refluksne bolezni v razvitem svetu med 6 in 20 %, v slovenskem prostoru pa po nekaterih ocenah celo 20,5 % med osebami, starimi od 10 do 89 let. Številke so visoke in v zadnjih letih še naraščajo zaradi hitrega načina življenja, preobilice predelane hrane in stresa.

Da boste lažje razumeli, pri GERB-u gre za to, da se vsebina želodca – predvsem želodčna kislina – vrača v požiralnik, kjer povzroča neprijetno pekočo bolečino. Včasih pa se ob tem pojavi še grenak okus v ustih, riganje (to je nenadzorovano spuščanje zraka iz želodca), kašelj, občutek praskanja v grlu in celo težave pri požiranju hrane. Podrobno o tem, kdaj je zgaga lahko znak česa resnejšega, si preberite v prispevku Hrana, ki sproži refluks.

Čeprav je sodobna medicina razvila vrsto zdravil – od antacidov in blokatorjev H2 do zaviralcev protonske črpalke –, pa številni še vedno prisegajo na preizkušene naravne pristope. Mi mednje zagotovo sodimo. Znanje naših babic in dedkov, ki so si znali pomagati z naravo, je danes še kako dragoceno.

Kaj nas pri zgagi in refluksu najbolj "žge"?

Če pogledamo prehrano, ugotovimo, da so glavne težave tista živila, ki povečujejo izločanje želodčne kisline. Sem spadajo čokolada, poprova meta (to je zelišče s svežim, a močno pekočim okusom), kava, alkoholne pijače, črni in zeleni čaj, kečap, mleko ter paradižnik. Vse te dobrote – kot pojasnjuje prispevek Teh živil pred spanjem ne jejte – lahko sprožijo pravi požar v vašem požiralniku, zlasti kadar jih uživamo zvečer.

Strokovnjaki iz Ameriškega gastroenterološkega združenja (American Gastroenterological Association) so ugotovili, da že samo ena skodelica kave na dan poveča možnost za pojav zgage za kar 34 %. Alkohol pa lahko težave še poslabša, saj sprosti spodnjo mišico požiralnika, ki sicer preprečuje, da bi vsebina želodca zatekala nazaj. Podrobno o dejavnikih tveganja za GERB piše tudi Lekarne Maribor v svojem zdravstvenem priročniku o GERB.

Ne smemo pa pozabiti niti na cigarete. Raziskave kažejo, da kadilci kar dvakrat pogosteje trpijo za refluksom kot nekadilci. Nikotin namreč sprošča mišico, ki običajno zapira prehod med želodcem in požiralnikom.

Kako si lahko pomagamo s pravo prehrano?

Prvo pravilo je preprosto: čim manj mastnega in predelanega. Na jedilniku naj ne bo trdih, mastnih sirov in težkih mlečnih izdelkov. Če si življenja brez njih ne znate predstavljati, izberite vsaj tiste z manj maščobami. Na primer, namesto polnomastne skute raje posezite po lahki skuti.

Zelenjava in sadje sta vaš najboljši zaveznik, a tudi tukaj velja nekaj previdnosti. Včasih dobra namera ni dovolj, saj nekatere vrste zelenjave povzročajo napenjanje, kar dodatno pritiska na želodec in sproži refluks. Sem sodijo pesa, brstični ohrovt, ohrovt in zelje. Raje si pripravite solato iz nežnejših vrst, kot so zelena solata, paprika, krompir, jajčevec ali zelena. Kot svarilo velja prebrati tudi prispevek Stvari, ki jih ne smete jesti na prazen želodec – nekatera živila, ki se zdijo zdrava, na prazen ali razdražen želodec delujejo povsem drugače.

Kar zadeva sadje, pa agrumi, kot so pomaranče, limone in grenivke, žal niso najboljši prijatelji razdraženega požiralnika. Njihova kislost lahko povzroči dodatno pekočo bolečino. Bolje je poseči po jabolkih, melonah, bananah, jagodičevju (to so borovnice, maline, robide), breskvah in slivah. Posebno vlogo imajo banane: kot pojasnjuje prispevek Ali banane res ščitijo želodec?, vsebujejo spojine, ki delujejo kot naravni antacidi in pomagajo nevtralizirati odvečno kislino, hkrati pa spodbujajo izločanje zaščitne sluzi v želodcu.

Polnozrnata žita so še en dragocen pomočnik. Kvinoja (to je starodavno žito iz Južne Amerike, bogato z beljakovinami), ovseni kosmiči in polnozrnati kruh pomagajo nevtralizirati želodčno kislino in izboljšujejo prebavo. Podatki iz bibliometrične analize objavljene na PubMed Central, ki je pregledala desetletje raziskav na področju GERB, kažejo, da so prehranski dejavniki – zlasti zmanjšan vnos sladkorja in povečan vnos vlaknin – med najpogosteje preučevanimi naravnimi ukrepi pri lajšanju simptomov.

Meso naj bo čim manj mastno. Piščanec, puran in ribe so najboljša izbira, a pazite, da jih ne cvrete v olju. Najbolje jih je speči v pečici ali skuhati na pari.

Ne pozabimo niti na pitje. Dehidracija lahko namreč poslabša simptome refluksa. Pitje zadostne količine vode – okoli 2 litra na dan – pomaga, da želodčna kislina ostane tam, kjer mora biti, torej v želodcu. Seveda pa se izogibajte gaziranim pijačam – zakaj so te posebno problematične, si preberite v prispevku Pijača, ki nas najhitreje postara.

Posebej obetavna: sredozemska prehrana pri refluksu

Ena od prehranskih strategij, ki ji strokovnjaki posvečajo vse več pozornosti, je sredozemska dieta pri refluksu kisline. Ameriška študija, ki jo je izvedel Northwell Health's Feinstein Institute for Medical Research, je primerjala učinkovitost sredozemske prehrane z zdravili za refluks. Rezultati so bili presenetljivi: kar 62,6 % udeležencev, ki so se šest tednov držali načel sredozemske prehrane, je poročalo o znatnem zmanjšanju simptomov, medtem ko je zdravila učinkovito pomagala pri 54,1 % tistih, ki so jih jemali. Razlog tiči v tem, da je takšna prehrana naravno protivnetna in bogata z vlakninami, ki pospešijo prebavo in zmanjšajo pritisk na spodnji požiralnikov zapiralnik. Več o načelih te prehrane si preberite v prispevku Sedaj je pravi čas za dieto vseh diet.

Stara ljudska modrost pravi: moč naravnih zelišč je večja, kot si mislimo

Naši predniki so dobro vedeli, da narava nudi pravo lekarno za težave z želodcem. Med najbolj znanimi zelišči, ki lahko prispevajo k lajšanju zgage, so kamilica, močvirski slez, mačja meta, komarček in lovor.

Kamilica je znana po svojem pomirjevalnem učinku na prebavila. Redno pitje kamiličnega čaja je po nekaterih ugotovitvah – med njimi nemška klinična opažanja, povzeta v prispevku Kaj jesti, ko smo bolni – povezano z zmanjšanim draženjem sluznice prebavil. Kamilica vsebuje snovi, ki pomagajo sprostiti telo in hkrati delujejo pomirjevalno na vznemirjen prebavni trakt.

Močvirski slez – če ga še ne poznate, gre za rastlino z nežnimi rožnatimi cvetovi, ki vsebuje veliko sluzi (naravne snovi, ki zaščiti sluznico želodca in požiralnika). Z njim so si naši dedki in babice lajšali kašelj in želodčne težave, danes pa ga poznajo v obliki čajev in sirupov v vsaki lekarnai.

Mačja meta, ki jo mnogi poznajo kot zelišče, ob katerem ponorijo mačke, pri ljudeh deluje kot naravni sproščujoč čaj za prebavila. Komarček, znan po svojem nežnem okusu po janežu, pa po nekaterih ugotovitvah pomaga zmanjševati napenjanje in blažiti kislost v želodcu. Ingver velja omeniti posebej: topel ingverjev čaj je eden od klasičnih domačih sredstev, ki ga omenja tudi prispevek Kako se znebiti zgage na naraven način.

Lovor ni samo začimba za juhe. Lovorov list v čaju deluje protivnetno in pomirjevalno, kar je po ljudskem izročilu in nekaterih sodobnih opažanjih povezano s pomirjanjem razdraženega požiralnika.

Seveda pa je pomembno, da se pred začetkom rednega pitja zeliščnih čajev vedno posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej, če jemljete kakšna zdravila, saj lahko pride do medsebojnih vplivov. Podrobno o tem piše portal Mastika.si v obsežnem priročniku o GERB.

Še nekaj nasvetov iz prakse

Če želite, da se zgaga resnično umiri, ni pomembno le, kaj jeste, ampak tudi kako jeste. Jejte počasneje in v manjših količinah. Veliki obroki namreč raztegnejo želodec in povečajo pritisk na mišico, ki ločuje želodec in požiralnik. Kot ugotavlja prispevek Kaj morate jesti, da se izognete težavam z želodcem in črevesjem, na težave s prebavo v 60 % vpliva hrana, preostalih 40 % pa stres in psihični dejavniki – kar pomeni, da je enako pomembno, da jemo umirjeni in brez naglice.

Po jedi se izogibajte ležanju. Strokovnjaki priporočajo, da ostanete pokonci vsaj 2 do 3 ure po večjem obroku. Če vas refluks moti ponoči, si lahko nekoliko privzdignete vzglavje postelje – že 15 cm razlike lahko bistveno pomaga. To potrjuje tako slovenska gastroenterološka praksa kot smernice na portalu Zdrave novice pri razlagi o GERB.

In nenazadnje: stres je tihi sovražnik želodca

Stres je tihi sovražnik želodca. Nekatere ocene kažejo, da ljudje pod kroničnim stresom kar dvakrat pogosteje doživljajo zgago. Razlog je enostaven: stres vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema, ta pa neposredno uravnava izločanje kisline v želodcu in delovanje spodnjih mišičnih zapiralnikov. Pomagajo sprostitvene tehnike, sprehodi v naravi in preprosta čuječnost. Da sladkarije in hitra, predelana hrana ob stresu samo dodatno razbremenitve ne prinesejo, pojasnjuje prispevek Sladkarije na prazen želodec: zakaj jih telo ne mara.

Z upoštevanjem starih ljudskih znanj in sodobnih ugotovitev si lahko precej olajšate vsakdanje življenje. Zdrav želodec je temelj dobrega počutja, zato ne čakajte, da težave postanejo resne. Kadar pa so simptomi pogosti, hudi ali vztrajni kljub spremembi navad, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.