Ko kilogrami naraščajo brez razloga: 4 vsakdanje stvari, ki skrivaj povečujejo apetit

Jeste enako kot pred mesecem dni, tehtnica pa kljub temu kaže več? Morda sploh ne gre za to, da ste popustili pri sladicah. Nekateri najmočnejši sprožilci apetita se skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo: v kozarcu s šumečo tableto, v škatlici zdravil, v novem programu vadbe ali v pisarni, kjer klimatska naprava piha s polno močjo. Telo namreč ne loči med "pravim" in "navideznim" razlogom za lakoto – na spremembe se preprosto odzove tako, kot se je naučilo v tisočletjih evolucije.

Prijatelj, ki se je pred leti upokojil in se odločil, da bo končno poskrbel za kondicijo, mi je lani jeseni potarnal, da "ne razume več svojega telesa". Namesto dveh sprehodov na teden je začel trikrat tedensko teči, hkrati pa je, kot je ob prvem hladnem vremenu v navadi, začel jemati še šumeče vitaminske tablete. Po dveh tednih je bil lačen kot že dolgo ne, na tehtnici pa so se pokazali dodatni kilogrami. Šele ko je tablete zamenjal za več sadja in zelenjave ter telesu dal nekaj tednov, da se navadi na tek, se je apetit umiril. Njegova izkušnja lepo pokaže, da lakota pogosto nima enega samega vzroka – in da se ji lahko izognemo, ko vzroke prepoznamo.

1. Prehranski dodatki

Če imate radi šumeče tablete z vitamini in minerali, bodite pozorni, saj lahko pri nekaterih ljudeh opazno povečajo apetit. Eden od razlogov, ki ga pogosto spregledamo, je sol. Šumeče tablete namreč za nastanek mehurčkov pogosto vsebujejo natrijeve spojine. Kot je pokazala raziskava Inštituta za nutricionistiko, je količina soli v marsikateri šumeči vitaminski tableti previsoka, podatek o soli pa na embalaži pogosto sploh ni naveden (več o tem na Zdravstvenem portalu). Več soli pomeni več žeje, žejo pa telo zlahka zamenja za lakoto – o tanki meji med obema smo pisali v članku Zakaj ste nekatere dni nenasitni? 7 razlogov, ki jih telo pošilja kot skrita sporočila.

Da natrij v šumečih pripravkih ni nedolžen, kaže tudi obsežna britanska raziskava, objavljena v reviji BMJ. Raziskovalci so spremljali več kot 1,2 milijona bolnikov in ugotovili, da je bila uporaba zdravil v šumeči, topni ali disperzibilni obliki z natrijem povezana z večjo verjetnostjo povišanega krvnega tlaka in srčno-žilnih zapletov. Na podlagi teh ugotovitev je Evropska agencija za zdravila (EMA) priporočila jasnejše označevanje natrija na takšnih izdelkih.

Podoben učinek lahko imajo tudi drugi prehranski dodatki, kot so vegeta, pripravljene začimbne mešanice, dodatki za omake in podobno. Vsebujejo veliko soli, pogosto pa tudi ojačevalce okusa, zaradi katerih je hrana okusnejša – in je zato pojemo več, kot bi je sicer. Ključna beseda je zmernost: namesto kupljenih mešanic raje uporabite sveža ali suha zelišča, česen, limono in poper.

2. Zdravila

Že res, da ljudje na zdravila reagiramo različno, a ima marsikatero zdravilo, ki ga jemljemo za lajšanje tegob, med stranskimi učinki tudi povečan tek. To še posebej velja za nekatere antidepresive. Kot navajajo na Kliniki Mayo, je povečanje telesne teže možen stranski učinek skoraj vseh antidepresivov, nekoliko pogosteje pa se pojavlja pri nekaterih tricikličnih antidepresivih, paroksetinu in mirtazapinu. Hkrati opozarjajo, da zdravilo ni vedno neposredni vzrok: pri nekaterih ljudeh se ob izboljšanem razpoloženju preprosto vrne tudi apetit.

Pri glavobolih je slika bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Običajna protibolečinska zdravila, ki jih vzamemo občasno, apetita praviloma ne povečujejo. Drugače je pri nekaterih zdravilih, ki jih zdravniki predpišejo za preprečevanje migren. Mednje sodi tudi amitriptilin, ki ga sicer prištevamo med triciklične antidepresive.

Pomembno: zdravil nikoli ne opuščajte in ne spreminjajte odmerkov na svojo pest. Če opazite, da se vam je po začetku jemanja zdravila povečal tek, se o tem pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom, ki bosta presodila, ali je smiselna sprememba terapije.

3. Fitnes rutina

Če redno skrbite za svojo kondicijo, se telo navadi na vaš režim rekreacije, na vsako spremembo pa se lahko odzove s povečanjem apetita. Telo se na tak način pripravi na nove izzive in obremenitve, je pa res, da se hitro prilagodi in apetit spet postane obvladljiv.

Zanimivo je, da sama vadba apetita ne povečuje vedno takoj. Raziskava Univerze Brigham Young, objavljena v reviji Medicine & Science in Sports & Exercise, je pokazala, da se je pri ženskah po 45 minutah hitre hoje na tekočem traku zmanjšal odziv možganov na slike hrane. Na dan vadbe udeleženke niso pojedle več, da bi "nadoknadile" porabljeno energijo. Past se torej ne skriva v vadbi, temveč v nagradi, ki si jo privoščimo po njej, in v prvih tednih nove rutine, ko se telo še prilagaja.

Če se po treningu spopadate z lakoto, izberite obrok z dovolj beljakovin in vlaknin. Ideje najdete v prispevku Hrana, ki vas nasiti za več ur: 7 živil, ki premagajo lakoto in pomagajo pri hujšanju.

4. Hladno vreme

Že od pradavnine so ljudje, ko se je vreme shladilo, več jedli. Gre za evolucijski refleks, ki se mu je težko izogniti. Telo potrebuje za zimo več energijskih zalog, da lahko ohranja temperaturo. Nadzorovana raziskava, objavljena v zbirki PubMed Central, je pokazala, da so odrasli po 24-urni izpostavljenosti blagemu mrazu pojedli več. V krvi se jim je povečala raven grelina, hormona lakote, in zmanjšala raven leptina, hormona sitosti.

Raziskave sicer niso povsem enotne. Francosko-britanska študija, objavljena v reviji British Journal of Nutrition, je pokazala, da se količina pojedene hrane v hladnem prostoru ni bistveno spremenila. Spremenilo pa se je, kaj so si udeleženci želeli: na mrazu so jih bolj mikale tople in mastnejše jedi. To dobro poznamo tudi sami – pozimi nas redko premami solata, veliko pogosteje pa enolončnica s klobaso.

Ob tem velja dodati, da se nekaj podobnega lahko dogaja tudi poleti, ko s pregretim telesom vstopimo v pretirano klimatiziran prostor. Tudi v tem primeru se telo lahko odzove s povečanim apetitom. Nekoliko poenostavljeno bi torej lahko rekli, da nas klimatske naprave posredno lahko tudi zredijo. Priporočljivo je, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni prevelika – zaradi počutja in zaradi zdravja.

Hladnejši del leta prinaša še eno past: manj sonca. Če ste v zimskih mesecih utrujeni in brez energije, si preberite članek Ko sonce odide, telo pošlje sporočilo: 5 znakov, ki razkrijejo, da vam morda primanjkuje vitamina D.

Kako ukrotiti apetit, ko ga sprožijo tihi sprožilci?

Dobra novica je, da lahko na večino opisanih sprožilcev vplivamo z nekaj preprostimi navadami:

• Najprej kozarec vode: preden sežete po prigrizku, popijte kozarec vode in počakajte nekaj minut. Več o tem trikovem si preberite v prispevku Tudi lakoto je mogoče prelisičiti.
• Preverite etikete: pri šumečih tabletah in začimbnih mešanicah bodite pozorni na vsebnost soli oziroma natrija. Vitamine je najbolje dobiti s pestro prehrano, dopolnila pa jemati po posvetu s farmacevtom ali zdravnikom.
• Nasiten zajtrk: beljakovine in vlaknine na začetku dneva zmanjšajo verjetnost napadov lakote. Nasvete najdete v članku Kaj pojesti zjutraj, da ne boste lačni do kosila? Znanost ima jasen odgovor.
• Izberite prava živila: nekatera živila apetit umirijo, druga pa ga še razpihnejo. Preberite Hrana, ki zatre apetit: 8 živil, ki vas resnično nasitijo – in zakaj sladoled in pica to nikoli ne bosta in Vedno lačni, čeprav ste ravno jedli? Teh 7 živil vaš apetit spodbuja namesto da bi ga potešila.
• Manjši triki za vsak dan: počasno žvečenje, manjši krožniki in premišljena izbira pijač lahko naredijo veliko razliko. Več v prispevku Devet trikov, ki vam bodo pomagali pojesti manj – brez stradanja.

Povečan apetit sam po sebi ni razlog za skrb. Je le eden od načinov, kako nam telo sporoča, da se je nekaj spremenilo. Ko prepoznamo, kaj ga je sprožilo, ga je veliko lažje obvladati – brez slabe vesti in brez strogih diet.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.