Poper ni samo za v hrano: 4 presenečenja, ki jih skriva najpogostejša začimba na svetu

Od odganjanja mravelj do ohranjanja barve oblačil – poper zna veliko več, kot si mislite. Nekateri triki so stari toliko kot naše babice, drugi so presenečenje celo za izkušene kuharje. Ščepec, ki ga vsak dan brez razmisleka stresemo na jajca ali solato, je bil v srednjem veku tako dragocen, da so z njim plačevali davke in dote. Danes ga imamo v vsaki kuhinji – a večina od nas ne ve niti, da beli in črni poper rasteta na isti rastlini.

Znanec, upokojeni kuhar, ki je desetletja vodil kuhinjo v obmorskem hotelu, je imel vsako pomlad isto težavo: mravlje so si utrle pot čez teraso naravnost v shrambo. Kemičnih pripravkov v bližini živil ni maral, zato je, kot je pravil, "po kuharsko" na prag postavil skodelico grobo zmletega črnega popra in kolobar popra potresel ob robu vrat. "Ne rečem, da so izginile čez noč, a pot so si poiskale drugje," se je smejal. Njegova izkušnja seveda ni znanstveni dokaz – je pa lep primer, kako domiselno so znali v kuhinji uporabiti tisto, kar je bilo pri roki.

Štiri vrste popra – in ena, ki to v resnici sploh ni

Pravi poper je plod tropske vzpenjavke Piper nigrum, ki izvira z jugozahodne obale Indije (Encyclopaedia Britannica). V osnovi razlikujemo štiri vrste popra: črnega, zelenega, belega in rdečega, pri čemer so razlike večinoma zgolj v stopnji zrelosti in predelavi.

Črni poper dobimo tako, da se naberejo zeleni in nezreli plodovi, ki v procesu sušenja dobijo značilno temno, nagubano lupino in pikanten okus.

Zeleni poper se prav tako dobi iz nezrelih zelenih plodov, le da se zrnca takoj vložijo v olje ali slano vodo ali pa jih na hitro posušijo pri visoki temperaturi, da ohranijo barvo. Je svežega, rahlo zeliščnega okusa.

Beli poper nastane iz dozorelih plodov, ki iz zelenkasto rumene že prehajajo v rdečo barvo. Te namočijo v vodi, odstranijo zunanjo lupino in posušijo samo seme. Zato je blažji, a ima bolj zemeljsko aromo – kuharji ga radi uporabljajo v svetlih omakah in pirejih.

In še rdeči poper … Tisto, kar v trgovinah najpogosteje kupimo kot "rdeči" ali "rožnati poper", večinoma prihaja iz Srednje in Južne Amerike in s pravim poprom ni v nikakršnem sorodu – gre za plodove drevesa iz rodu Schinus. Je manj pekoč in manj aromatičen, z rahlo sladkobno noto. Nutricionistov nasvet: rožnati poper spada v isto rastlinsko družino kot indijski oreški in mango, zato naj bodo ljudje, ki so alergični na ta živila, pri njem previdni.

Poper skozi zgodovino in v luči sodobne znanosti

Poper so kot zdravilo uporabljali že stari Kitajci in Indijci, v ajurvedi pa ima še danes pomembno mesto. Ljudski zdravilci so mu pripisovali številne učinke: da deluje antibakterijsko in antioksidativno, pospešuje prebavo, pomaga pri zaprtju, spodbuja tek, koristi ožilju in celo pri hujšanju, najbolj pa naj bi pomagal pri težavah z dihali, prehladu in kašlju.

Sodobna znanost je del teh izročil preverila. Glavna aktivna snov popra je piperin, ki popru daje pekoč okus. Pregledni članek, objavljen v reviji Critical Reviews in Food Science and Nutrition (Srinivasan, 2007), povzema, da piperin po izsledkih raziskav spodbuja izločanje prebavnih encimov in žolča ter ima antioksidativne lastnosti. Večina teh ugotovitev pa izhaja iz laboratorijskih poskusov in raziskav na živalih, zato jih ne moremo neposredno prenesti na ščepec popra na krožniku. O vplivu na presnovo smo pisali tudi v članku Pet začimb, ki bi jih morali jesti vsak dan: poceni pomočniki za hitrejši metabolizem in manj odvečnih kilogramov.

Najbolje dokumentirana je vloga popra kot "pomočnika" drugih snovi. V pogosto citirani raziskavi, objavljeni v reviji Planta Medica (Shoba in sod., 1998), je dodatek piperina pri prostovoljcih bistveno povečal biološko razpoložljivost kurkumina iz kurkume. Zato kurkumo vedno pripravite s ščepcem črnega popra in nekaj maščobe – več o tem v prispevkih Tri sestavine iz kuhinjske omarice, ki so v laboratorijih presenetile raziskovalce in Jeste zdravo, a telo ne izkoristi vsega: skrivnost tiči v tem, kako kombiniraš živila. Kaj o kurkumi meni ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH), si lahko preberete na njihovi spletni strani, protivnetna živila pa smo predstavili v članku Pet živil, ki tišajo notranje vnetje: med njimi je tudi ena sladka razvada, ki jo mnogi imajo kar doma.

Za poper velja še to: mleti poper hitro izgubi aromo – eterična olja, ki mu dajejo vonj, so hlapljiva. Zato vedno kupujte poper v zrnih in si ga doma sproti zmeljite, kolikor ga potrebujete. Cela zrna v dobro zaprti stekleni posodi ohranijo aromo bistveno dlje, kar potrjuje tudi naš prispevek 9 jedi, ki jih lahko jemo tudi po pretečenem roku.

1. Zamašen nos

Ko ste prehlajeni ali imate v stanovanju suh zrak, si lahko pomagate s poprom. Pekoče snovi v popru dražijo živčne končiče v nosni sluznici, kar pri mnogih sproži kihanje in občutek, da se dihalne poti nekoliko sprostijo. Dovolj je, da hrano, ki jo jeste, nekoliko močneje popoprate – topla, začinjena juha je ob prehladu že stoletja priljubljena domača tolažba. Pri tem ne gre za zdravljenje, temveč za prijetno lajšanje občutka zamašenosti; če težave trajajo več kot teden dni ali se pojavi visoka vročina, se posvetujte z zdravnikom.

Previdni naj bodo ljudje z občutljivim želodcem, gastritisom ali refluksom, saj lahko pekoče začimbe dražijo sluznico. Več o tem v članku Čuvajte svoj želodec. Če vas zanima, kako se obnese pekoči kajenski poper, ki je z našim zrnatim poprom v sorodu le po imenu, preberite Voda z začimbo: čudež ali neumna domislica?

2. Ohranja barvo oblačilom

V reviji Reader's Digest so pred časom objavili nasvet, kako oblačilom ohraniti barvo, da bo še naprej intenzivna in videti kot nova. Nasvet velja predvsem za temna in rdeča oblačila. Vse, kar morate narediti, je, da v pralni stroj dodate čajno žličko do žlico mletega črnega popra (nekateri prisegajo kar na skodelico celih zrn). Poper naj bi deloval rahlo abrazivno in odstranjeval ostanke detergenta, zaradi katerih je perilo videti sivo. Znanstveno ta trik ni potrjen, zato ga najprej preizkusite na manj pomembnem kosu oblačila – in pazite, da v bobnu in filtru ne ostanejo zrnca.

3. Nepovabljeni gosti

Če imate ponoči na dvorišču ali vrtu nepovabljene goste, na primer mačke ali kune, potresite nekaj popra na mesta, kamor ne želite, da bi hodili. Poper je za občutljive živalske nosove neprijeten, zato se mu mnoge izognejo. Po izkušnjah vrtičkarjev je postopek dobro ponoviti po dežju, saj voda poper hitro spere. Pri tem bodite obzirni: poper naj bo le odvračalo, ne pa past – ne trosite ga v velikih količinah tam, kjer se gibljejo vaši hišni ljubljenčki ali otroci.

4. Odganja mravlje in mrčes

Mravlje spadajo v skupino živali, ki se jih je res težko znebiti, ker se skrijejo tudi v najmanjše pore, pa še veliko jih je. Dovolj je, da v skodelico nasujete nekaj popra in jo postavite na mesto, kjer mravlje vstopajo v stanovanje, ali pa poper potresete vzdolž njihove poti. Močan vonj jih zmede in pogosto si poiščejo drugo pot. Še bolje se obnese, če mesto prej obrišete z vodo in kisom, ki zabriše njihovo dišečo sled. Če želite preizkusiti še druge naravne rešitve, si oglejte prispevka Cimet v peskovniku, meta za pajke, kis za mušice: naravni triki, ki mrčesu vzamejo sapo in Začimba iz vaše kuhinje, ki žuželkam pokvari dan: lovorjev list dela čudeže, poletnim nadlogam pa je namenjen članek Ko komarji razglasijo vojno, jih ustavite s hrano iz kuhinje.

Koliko popra je preveč?

V količinah, kakršne uporabljamo v kuhinji, je črni poper za večino ljudi varna začimba. Drugače je pri prehranskih dopolnilih s koncentriranim piperinom: ta lahko po ugotovitvah raziskav vpliva na presnovo nekaterih zdravil v jetrih (Critical Reviews in Food Science and Nutrition). Če redno jemljete zdravila, se pred uživanjem takšnih dopolnil posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.