Šest dni, šest živil, pol ducata kilogramov manj: ali švedska mono-dieta res deluje?

Prijateljica, ki se je že leta borila z odvečnimi kilogrami, mi je nedavno zaupala, kako je po tednu dni na tej dieti prvič po dolgem času začutila, da se njeni kavbojke res opazno bolje prilegajo. "Nisem verjela, da bo razlika tako hitro vidna," je rekla. Ni izgubila deset kilogramov, a tistih pet je bilo dovolj, da jo je to motiviralo za nadaljnje, bolj uravnoteženo prehranjevanje. Prav to je po mojem mnenju prava vrednost takšnih kratkoročnih kur – ne čudež, ampak vzgib.

Zakaj prihajajo prehranska odkritja prav iz Švedske?

Če ste sledili prehranski sceni v zadnjem desetletju, ste verjetno opazili, da so mnoga odmevna odkritja prišla prav s severa Evrope. Rodila se je dieta LCHF (Low Carb, High Fat), ki iz jedilnikov izključuje ogljikove hidrate in jih nadomešča z zdravimi maščobami. In prav v tem prehransko viharnem okolju se je pojavila dieta 6 cvetnih listov, ki jo je oblikovala znana švedska nutricionistka.

Po internetu jo boste našli tudi pod imenom Dieta 6 cvetnih listov, vendar je ime nekoliko zavajajoče – gre namreč za 6-dnevno zaporedje enodnevnih mono-diet, kjer vsak dan jeste samo eno vrsto hrane. To spada med t. i. monotrofične diete (monotrophic diet), ki temeljijo na enolični hrani znotraj posameznega dne. Po navedbah portala Healthline tovrstne diete praviloma vodijo do kratkoročne izgube teže – predvsem zato, ker z omejitvijo izbire naravno zaužijemo manj kalorij.

Zakaj mono-dieta sploh deluje?

Bistvo vsake mono-diete je, da telo aktivira procese, ki jih potrebuje – za to pa porablja zaloge. Kot pojasnjuje portal Netmeds, enolično prehranjevanje naravno zmanjša kalorični vnos, ker nam hitro postane dolgčas in manj jemo. Dodaten mehanizem je zmanjšanje odločitvene utrujenosti – ko ni treba razmišljati, kaj bomo jedli, je manj skušnjav za nezdrave prigrizke.

Ob tem velja biti realen: zdravo hujšanje je postopno in trajnostno. Mono-dieta je zato najboljša kot kratkotrajen zagon, ne kot dolgoročna rešitev. Takoj po tednu dni jo je treba prekiniti za vsaj 3 tedne.

Šest pravil, ki jih morate poznati pred začetkom

• Imejte najmanj 5 obrokov na dan – zajtrka nikoli ne preskočite.
• Med obroki naj mineta vsaj 2 uri.
• Večerjo pojejte najkasneje 3 ure pred spanjem.
• Hrane nikoli ne solite in je ne začinjajte.
• Vsak dan se vsaj 30 minut gibajte.
• Pijte veliko nesladkanega zelenega čaja in vode. Zeleni čaj vsebuje katehine, ki – kot kaže ta prehranski pregled – pospešujejo presnovo in podpirajo izgorevanje maščob.

Jedilnik za 6 dni: kaj jeste kdaj

1. dan: ribe in morski sadeži

Dovoljena je samo riba ali morski sadeži – pečeni v žlički olja ali kuhani brez prilog. Največja priporočena količina je 500 gramov. Kuhana riba je boljša od pečene. Pijte nesladkan zeleni čaj in vodo.

2. dan: zelenjava

Ta dan lahko zaužijete do 1,5 kg zelenjave – svežo ali kuhano na pari. Priporočamo korenje, brokoli, kumarice in krompir, kuhan v vodi. Smutijem se raje izognite – zelenjava v trdni obliki dlje nasiti in preprečuje prenajedanje. Za navdih si oglejte članek Kako zmanjšati obroke hrane brez stradanja.

3. dan: piščanec

Jejte piščanca brez kože, največ 500 gramov. Dovoljena je kuhana, pečena ali žar različica, prav tako bistra piščančja juha. Ne kombinirajte z ničemer drugim – niti z zelenjavo ne.

4. dan: žitna kaša

Za zajtrk prežgana pšenična zrna, kuhana v vodi. Za kosilo ajdova kaša, za malico kuhan rjavi riž brez prilog, zvečer pa naravni otroci, semena in vlaknine. Skupaj največ 500 gramov žitnih kaš. Med obroki pijte nesladkan zeliščni čaj in uživajte naravni kvas.

5. dan: skuta in mlečni izdelki

Dovoljenih je do 500 gramov skute z nizko vsebnostjo maščob. Popijete lahko kozarec posnetega mleka. Namesto skute smete jesti tudi nesladkan jogurt ali druge nesladkane mlečne izdelke.

6. dan: sadje

Zaužijete lahko do 1,5 kg sadja. Priporočamo: zjutraj 2 jabolki, za malico banano, za kosilo pomaranči, grozdje, kivi in ananas, zvečer pa spet 2 jabolki. Ta dan je čaj dovoljeno nadomestiti tudi s kavo.

Kaj pričakovati in česa ne

Dieta je sestavljena tako, da telo sprejme med 1500 in 1800 kalorijami na dan – to je pod priporočeno dnevno mejo za povprečno odraslo osebo. Prav zaradi tega je ne smete izvajati dlje kot en teden. Potem počakajte vsaj 3 tedne, preden jo ponovite.

Nekateri poročajo o znatni izgubi telesne teže, a velja vedeti: del tega je izguba vode, zlasti v prvih dneh. Tovrstne diete same po sebi niso uravnotežene, zato jih prehransko-strokovni portali kot Healthline uvrščajo med kratkoročne in omejene metode. Brez nadaljnje spremembe prehranjevalnih navad se kilogrami pogosto vrnejo – kar je znani jo-jo efekt, o katerem pišemo v članku 5 največjih napak hujšanja.

Mono-dieta ni primerna za nosečnice, doječe matere, osebe s sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic ali jeter ter za vse, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na presnovo. V dvomu se vedno posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.

Kaj po dieti?

Dieta je le začetek. Tisti, ki so z njo res uspeli dolgoročno, so jo po koncu dopolnili z bolj trajnostnim pristopom k prehrani. Oglejte si 6 železnih pravil zdravega prehranjevanja ali pa preverite, ali je morda za vas primerna riževa dieta, ki prav tako temelji na principih mono-prehranjevanja. Ste bolj radovedni glede LCHF? Preberite si 10 razlogov, zaradi katerih propade vsaka shujševalna dieta – da se jim izognete.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.