
Ponedeljek ribe, torek zelenjava, sreda piščanec, četrtek kaše, petek skuta, sobota sadje. In nič drugega. Sliši se preprosto, skoraj preveč preprosto, zato ni čudno, da dieta 6 cvetnih listov že leta kroži po forumih, družbenih omrežjih in ženskih revijah z obljubo, da bo tehtnica po tednu dni pokazala precej manj. A kaj se v teh šestih dneh v telesu v resnici dogaja in kaj od obljub drži, ko jih pogledamo skozi oči prehranske stroke?
Prijateljica, ki se je že leta borila z odvečnimi kilogrami, mi je nedavno zaupala, kako je po tednu dni na tej dieti prvič po dolgem času začutila, da se ji kavbojke res opazno bolje prilegajo. "Nisem verjela, da bo razlika tako hitro vidna," je rekla. Ni izgubila deset kilogramov, a tistih nekaj, ki jih je pokazala tehtnica, je bilo dovolj, da jo je to motiviralo za nadaljnje, bolj uravnoteženo prehranjevanje. Pozneje je sama priznala, da je bil precejšen del te razlike verjetno voda, a za začetek je štel predvsem občutek, da se je nekaj premaknilo. Prav to je po mojem mnenju prava vrednost takšnih kratkoročnih kur: ne čudež, ampak vzgib.
Podobno izkušnjo je delil tudi ameriški iluzionist Penn Jillette. Kot povzema prehranski portal Healthline, je v knjigi Presto! How I Made Over 100 Pounds Disappear (2016) opisal, da je svoje obsežno hujšanje začel prav z obdobjem enolične prehrane. Ključno pa je bilo, kar je sledilo: trajna sprememba jedilnika in ne mono-dieta sama.
Če ste sledili prehranski sceni v zadnjem desetletju, ste verjetno opazili, da je mnogo odmevnih prehranskih trendov prišlo prav s severa Evrope. Na Švedskem se je močno razširil pristop Jejte maščobo, shujšajte: LCHF metoda, ki obrne prehransko logiko na glavo (Low Carb, High Fat). Ta iz jedilnikov izključuje večino ogljikovih hidratov in jih nadomešča z maščobami, med najbolj znanimi zagovorniki pa je švedski družinski zdravnik Andreas Eenfeldt s portalom Diet Doctor. Skandinavske navade nasploh vzbujajo zanimanje, kar lepo pokaže tudi članek Skandinavska skrivnost hujšanja: zakaj Švedi prisegajo na juho za zajtrk? In prav v tem prehransko viharnem okolju se je pojavila dieta 6 cvetnih listov, ki jo pripisujejo švedski nutricionistki.
Po internetu jo boste našli tudi pod imenom Dieta 6 cvetnih listov (6 Petal Diet), vendar je ime nekoliko zavajajoče. Gre namreč za 6-dnevno zaporedje enodnevnih mono-diet, kjer vsak dan jeste samo eno vrsto hrane. Cvetni listi so le prispodoba: avtorica naj bi priporočala, da si narišete cvet s šestimi listi, nanje napišete živila posameznih dni in vsak večer odtrgate en list. Gre za preprost psihološki trik, ki ohranja motivacijo. Dieta spada med t. i. monotrofične diete (monotrophic diet), ki temeljijo na enolični hrani znotraj posameznega dne. Po navedbah portala Healthline tovrstne diete pri večini ljudi vodijo do kratkoročne izgube teže, predvsem zato, ker z omejitvijo izbire naravno zaužijemo manj kalorij. Isti vir pa opozarja, da učinkovitosti mono-diet doslej ni preverila nobena resna raziskava.
Bistvo vsake mono-diete je preprosto: ko telo dobi manj energije, kot je porabi, začne posegati po zalogah. Kot pojasnjuje portal Netmeds, enolično prehranjevanje naravno zmanjša kalorični vnos, ker nam ista hrana hitro postane dolgočasna in je manj pojemo. Dodaten mehanizem je po nekaterih opažanjih manjša odločitvena utrujenost: ko vam ni treba razmišljati, kaj boste jedli, je manj priložnosti za skušnjave in nezdrave prigrizke.
Pomemben je tudi tretji dejavnik, ki ga oglasi radi zamolčijo. Ko močno zmanjšamo vnos hrane, zlasti ogljikovih hidratov, telo najprej porabi zaloge glikogena v jetrih in mišicah, ta pa je vezan na vodo. Zato je izguba teže v prvih dneh vsake stroge diete navadno hitrejša, kot bi jo lahko pojasnili s porabo maščobe.
Ob tem velja biti realen: zdravo hujšanje je postopno in trajnostno, kot podrobno opisuje članek Shujšati brez povratka: 4 nasveti, ki jih priporočajo nutricisti in ki dejansko delujejo. Mono-dieta je zato kvečjemu kratkotrajen zagon, ne dolgoročna rešitev. Po tednu dni jo je treba prekiniti za vsaj 3 tedne.

Zanimiv dodaten trik, ki ga lahko uporabljate ves teden, je kozarec vode pred obrokom. Raziskava, objavljena v bazi PubMed, je pokazala, da so udeleženci, ki so pred zajtrkom popili 500 ml vode, pri obroku zaužili opazno manj kalorij. Podrobneje o tem pišemo v članku Pojejte 13 % manj pri vsakem obroku – brez stradanja in brez diet.
Dovoljena je samo riba ali morski sadeži, pečeni v žlički olja ali kuhani brez prilog. Največja priporočena količina je 500 gramov. Kuhana riba je boljša od pečene. Pijte nesladkan zeleni čaj in vodo.
Nasvet nutricionista: izberite vsaj en obrok mastne ribe (losos, skuša, sardele), ki vsebuje omega-3 maščobne kisline. Večjim plenilskim ribam, kot sta mečarica ali velika tuna, se ta dan raje izognite zaradi možne vsebnosti živega srebra, na kar opozarja tudi ameriška agencija FDA.
Ta dan lahko zaužijete do 1,5 kg zelenjave, sveže ali kuhane na pari. Priporočamo korenje, brokoli, kumare in krompir, kuhan v vodi. Smutijem se raje izognite, saj zelenjava v trdni obliki dlje nasiti in preprečuje prenajedanje. Zelenjavni dan je hkrati najmanj kaloričen v tednu, zato je normalno, če boste zvečer nekoliko bolj lačni. Za navdih si oglejte članek Pojejte 13 % manj pri vsakem obroku – brez stradanja in brez diet.

Jejte piščanca brez kože, največ 500 gramov. Dovoljena je kuhana, pečena ali žar različica, prav tako bistra piščančja juha. Ne kombinirajte z ničemer drugim, niti z zelenjavo ne. Piščančji prsi so eden najbolj pustih virov beljakovin, ki pomagajo ohranjati občutek sitosti. Ob pripravi pa ne pozabite na higieno: zakaj surovega mesa ne izpiramo pod tekočo vodo, si preberite v članku Zakaj piščanca nikoli ne smete umiti pred peko? Napaka, ki jo dela skoraj polovica Britancev.
Za zajtrk pšenična zrna, kuhana v vodi. Za kosilo ajdova kaša, za malico kuhan rjavi riž brez prilog, zvečer pa naravni otrobi in semena, ki prispevajo vlaknine. Skupaj največ 500 gramov žitnih kaš. Med obroki pijte nesladkan zeliščni čaj. To je za mnoge najlažji dan, saj polnozrnata žita počasi sproščajo energijo. Da ogljikovi hidrati niso nujno sovražnik, lepo pojasnjuje članek Niso vsi ogljikovi hidrati vaši sovražniki: nekateri so pravzaprav dragoceni zavezniki zdravja.
Dovoljenih je do 500 gramov skute z nizko vsebnostjo maščob. Popijete lahko kozarec posnetega mleka. Namesto skute smete jesti tudi nesladkan jogurt ali druge nesladkane mlečne izdelke. Ta dan telesu prinese predvsem beljakovine in kalcij. Če mlečnih izdelkov ne prenašate dobro, ta dan za vas ni primeren.
Zaužijete lahko do 1,5 kg sadja. Priporočamo: zjutraj 2 jabolki, za malico banano, za kosilo pomarančo, grozdje, kivi in ananas, zvečer pa spet 2 jabolki. Ta dan je čaj dovoljeno nadomestiti tudi s kavo. Jabolko ni naključna izbira, saj je bogato z vlakninami, kot opisuje članek Pojejte jabolko pred kosilom in morda boste pojedli manj: kaj kažejo raziskave.

Na nekaterih portalih boste prebrali, da dieta zagotavlja 1500 do 1800 kalorij na dan. Če pa predpisane količine preračunamo po podatkih iz prehranskih baz, kot je ameriška FoodData Central, je dnevni vnos na večino dni precej nižji, pogosto okoli 500 do 1000 kcal. Izjema je lahko dan z žitnimi kašami. To je občutno manj od dnevnih potreb večine odraslih. Prav zaradi tega diete ne smete izvajati dlje kot en teden. Potem počakajte vsaj 3 tedne, preden jo ponovite.
Nekateri poročajo o opazni izgubi telesne teže, a velja vedeti, da je del tega izguba vode, zlasti v prvih dneh. Tovrstne diete same po sebi niso uravnotežene, saj vsak dan manjka katera od skupin hranil. Zato jih prehranski strokovnjaki, med drugim tudi avtorji pregleda na portalu Healthline, uvrščajo med kratkoročne in omejene metode, pri katerih je ob dolgotrajnem izvajanju večje tveganje za pomanjkanje hranil, utrujenost in izgubo mišične mase. Brez nadaljnje spremembe prehranjevalnih navad se kilogrami pogosto vrnejo. To je znani jo-jo efekt, o katerem pišemo v članku 5 napak, zaradi katerih nikoli ne shujšate — in zakaj je kriva prav vaša dieta.
Bodite pozorni tudi na znake, da telo s tako nizkim vnosom energije ne shaja dobro: glavobol, vrtoglavica, izrazita utrujenost, razdražljivost ali slaba koncentracija. Če se pojavijo, dieto prekinite in se vrnite k uravnoteženim obrokom. Več o tem v članku Ko dieta postane past: 5 znakov, da vaše telo pogreša ogljikove hidrate.
Komu dieta ni namenjena? Mono-dieta ni primerna za nosečnice, doječe matere, mladostnike, starejše osebe, osebe s sladkorno boleznijo, boleznimi ledvic ali jeter, osebe z zgodovino motenj hranjenja ter za vse, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na presnovo ali krvni sladkor. V dvomu se vedno posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.
To je zelo odvisno od izhodiščne teže, spola in dosedanjih navad. Ker je velik del izgube v prvih dneh voda, številka na tehtnici ni zanesljivo merilo izgube maščobe. Strokovnjaki kot zdrav dolgoročni tempo navajajo pol kilograma do kilogram na teden.
Avtorica diete priporoča, da se dnevi z beljakovinami in ogljikovimi hidrati izmenjujejo, zato je smiselno upoštevati predlagani vrstni red.
Nič hudega. Dieta ni test volje, temveč orodje. En odmik ne izniči celotnega tedna, pomembno je, da nadaljujete in se po koncu ne vrnete k starim navadam.
Dieta je le začetek. Tisti, ki so z njo res uspeli dolgoročno, so jo po koncu dopolnili z bolj trajnostnim pristopom k prehrani. Oglejte si članek Vaše telo ne potrebuje popolnosti – potrebuje red: 6 pravil, ki premagajo jo-jo efekt za vedno ali pa preverite, ali je morda za vas primerna riževa dieta, ki prav tako temelji na načelih enostavnejšega prehranjevanja: Riž kot dieta? Znan azijski recept, ki ga zahod šele odkriva ... Da vas po koncu kure ne bi premagala lakota, vam bo prišel prav članek Šest živil, ki utišajo apetit: narava ima odgovor, ki ga iščete v hladilniku. Da se izognete najpogostejšim pastem, pa preberite še Zakaj vsako leto v februarju opustimo dieto – in kaj storiti, da bo tokrat drugače.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
