Denar, tipkovnica, telefon: 7 stvari, ki jih vsak dan držite v rokah in mrgolijo od bakterij

Ste vedeli, da se v eni sami uri obraza dotaknete več kot dvajsetkrat? Avstralski raziskovalci so v raziskavi, objavljeni v reviji American Journal of Infection Control, opazovali študente medicine in ugotovili, da so se obraza v povprečju dotaknili 23-krat na uro, skoraj polovica teh dotikov pa je šla na usta, nos ali oči. Prav te sluznice so za mikroorganizme najlažja pot v telo. Zdaj pa pomislite, česa vse ste se te roke dotaknile, preden so prišle do obraza.

Prijateljica, ki že več kot dvajset let dela za blagajno v večji trgovini, je dolgo vsako zimo prebolela vsaj dva ali tri prehlade in eno prebavno virozo. "Mislila sem, da je to pač del službe," pravi. Ko so v trgovini na blagajne namestili razkužila in si je naredila navado, da med delom ne je in se ne dotika obraza, roke pa si temeljito umije ob vsakem odmoru, je opazila, da je bolniških dni precej manj. Seveda ne moremo trditi, da je to edini razlog, a njena izkušnja se ujema s tem, kar opažajo strokovnjaki: preproste navade lahko naredijo veliko razliko.

Pomen čistih rok ni nova ugotovitev. Že sredi 19. stoletja je madžarski zdravnik Ignaz Semmelweis na dunajski porodnišnici opazil, da se smrtnost porodnic občutno zmanjša, če si zdravniki pred pregledom razkužijo roke. Takrat so se mu kolegi posmehovali, danes pa Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) higieno rok uvršča med temeljne ukrepe za preprečevanje okužb.

Vsakič, ko se dotaknete katere od spodaj naštetih stvari, imejte v mislih, da si temeljito operete roke. Ni nujno, da je voda vroča. Raziskava Univerze Rutgers, objavljena v reviji Journal of Food Protection, je pokazala, da hladna voda bakterije z rok odstrani podobno dobro kot topla. Ključna sta milo in čas: vsaj 20 sekund drgnjenja, kot priporoča ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). Še bolj pomembno pa je, da se potem, ko ste v stiku s potencialno umazanimi površinami, ne dotikate ust, oči in nosu. Tudi pri srbečici raje potrpite, da mine, ali pa si prej umijte roke. Vse to so odprta vrata za vstop bakterij v naš organizem.

Vsakič, ko dobite v roke bankovce ali kovance, pomislite, skozi koliko rok so šli, preden so prišli do vas. Na denarju najdemo ogromno mikroorganizmov. Mednarodna raziskava, objavljena v reviji Foodborne Pathogens and Disease, je primerjala bankovce iz več držav in pokazala, da se na bankovcih iz bombažnega papirja (iz takšnega so tudi evrski bankovci) bakterije obdržijo bolje kot na plastičnih (polimernih) bankovcih. Po ugotovitvah švicarskih raziskovalcev v reviji Applied and Environmental Microbiology lahko nekateri virusi gripe na bankovcih pod določenimi pogoji preživijo več dni. Pregled raziskav v reviji Future Microbiology je denar zato opisal kot možen, čeprav ne glavni, prenašalec nalezljivih bolezni.

Kaj to pomeni v praksi? Po rokovanju z gotovino ne jejte, preden si ne umijete rok. Kdor ves dan dela z gotovino, na primer za blagajno ali bančnim okencem, naj ima pri roki razkužilo in naj se med delom ne dotika obraza. Precej tega tveganja pa se lahko izognete z brezgotovinskim plačevanjem, ki ga spodbuja tudi Banka Slovenije.

Računalniške tipkovnice spadajo med najbolj umazane predmete v pisarni. Britanska potrošniška organizacija Which? je v testiranju, o katerem je poročal BBC, na nekaterih pisarniških tipkovnicah odkrila več bakterij kot na straniščni deski. Eno tipkovnico so morali celo odstraniti iz pisarne. Med tipkami se nabirajo drobtine, kožni delci in maščoba, kar je za mikroorganizme prava gostija. Še posebej, če ob računalniku jemo.

Ekcem sicer ni nalezljiv, kot pojasnjuje britanska zdravstvena služba NHS. Bakterije in nekatere glivice, ki povzročajo kožne okužbe, pa se lahko s stikom prenašajo s površin na kožo in nohte. Vedno imejte v mislih preprosto pravilo: tipkovnica je kot brisača. Najraje uporabljajte svojo, skupne tipkovnice pa redno čistite. Računalnik izklopite, tipkovnico obrnite in jo stresite, drobce med tipkami odstranite s stisnjenim zrakom, tipke pa obrišite z robčkom, navlaženim z alkoholom (približno 70-odstotnim).

Kdaj ste nazadnje temeljito očistili in razkužili svoj mobilni telefon? Večina to stori redko ali nikoli. Telefon nosimo s seboj povsod, tudi na stranišče, ga odlagamo na mize v lokalih in ga držimo ob obrazu. Raziskovalci so v reviji PeerJ pokazali, da telefon nosi velik del mikrobov svojega lastnika, pregled raziskav v reviji Travel Medicine and Infectious Disease pa je na telefonih odkril tudi bakterije, ki lahko povzročajo okužbe. O tem smo že pisali v članku Stranišče ni najbolj umazana stvar v stanovanju - vaš telefon in daljinec so še bolj grozni.

Tudi tu naj velja pravilo, da tujega telefona raje ne držite ob obrazu in ga ne posojate naokrog. Svojega telefona ne nosite na stranišče, vsaj enkrat na teden pa ga očistite. Proizvajalci, med njimi Apple, za čiščenje dovoljujejo robčke s 70-odstotnim izopropilnim alkoholom. Telefon pred tem izklopite, pazite, da vlaga ne zaide v odprtine, in ne uporabljajte agresivnih čistil ali razpršil.

Kakovost javnih stranišč se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, a so ta še vedno mesto, kjer se lahko srečamo s povzročitelji prebavnih okužb, kot je norovirus. Večja nevarnost od same deske je drobna meglica, ki nastane ob splakovanju. Raziskovalci Univerze v Koloradu so v reviji Scientific Reports z laserji posneli, kako se kapljice ob splakovanju v nekaj sekundah dvignejo več kot meter nad školjko.

Pogost strah, da bi se na javnem stranišču lahko okužili s spolno prenosljivimi boleznimi, kot je genitalni herpes, je odveč. Po navedbah CDC se herpes s straniščne deske ne prenaša. Ali se lahko na javnem stranišču ustrezno zaščitimo? V veliki meri da. Če ima školjka pokrov, ga pred splakovanjem zaprite. Torbe ne odlagajte na tla, telefon pa naj ostane v žepu. Najpomembnejše pa je, da si roke vedno temeljito umijete. Po podatkih Dezinfekcijskega društva Slovenije si jih skoraj četrtina Slovencev po uporabi stranišča ne umije.

Četudi si na stranišču umijete roke, pomislite, da ste vodo odprli z umazanimi rokami. Če pipo zaprete s čistimi rokami, ste velik del truda izničili. Na pipah v javnih straniščih in kuhinjah lahko najdemo tudi bakterije, ki povzročajo črevesne okužbe, med njimi nekatere seve bakterije E. coli. Ne moremo mimo dejstva, da so razmere ob pipi zmeraj vlažne, vlaga pa mikroorganizmom ustreza.

Rešitev je preprosta in jo priporočajo tudi slovenski zdravstveni strokovnjaki, kot je zapisano ob mednarodnem dnevu higiene rok: pipo zaprite s komolcem ali papirnato brisačo, še posebej zunaj doma. Roke nato dobro posušite, saj vlažne roke mikroorganizme prenašajo lažje kot suhe.

Predstavljajte si kombinacijo straniščne školjke in vodovodne pipe. Kuhinjske spužve so ves čas vlažne, polne drobnih ostankov hrane, bakterije pa se lahko skrijejo v nešteto drobnih por. Nemški raziskovalci so v raziskavi, objavljeni v reviji Scientific Reports, v rabljenih kuhinjskih spužvah našli več kot 360 različnih vrst bakterij, ponekod v gostotah, ki jih sicer srečamo le v človeškem blatu. Raziskava organizacije NSF International je spužve in kuhinjske krpe uvrstila med najbolj kontaminirane predmete v gospodinjstvu.

Zanimivo je, da v omenjeni nemški raziskavi spužve, ki so jih uporabniki redno "razkuževali", niso imele manj bakterij, zato avtorji svetujejo predvsem pogosto menjavo. Kuhinjske spužve zato zamenjajte vsaj vsak teden ali dva, ne pa šele čez tri mesece. Namakanje v raztopini vroče vode in sode bikarbone sicer odstrani neprijeten vonj, ne razkuži pa spužve. Med uporabami jo dobro ožemite in pustite, da se posuši, saj raziskave kažejo manj bakterij v spužvah, ki se lahko vmes osušijo. Spužve za posodo nikoli ne uporabljajte za brisanje pulta, na katerem je bilo surovo meso. Za to so primernejše papirnate brisače ali krpe, ki jih redno perete pri visoki temperaturi.

Pri higieni v kuhinji ne gre pozabiti niti na živila sama. Več o tem si preberite v članku Suho sadje jeste kar tako? Ta ena navada ga naredi varnejšega – in skoraj nihče je nima.

Vsakič, ko se dotaknete kljuke na vratih, pride do izmenjave bakterij. Morda niste vedeli, a nekatere bakterije lahko brez težav preživijo 18 ur na kljuki oziroma držalu. Pregled raziskav v reviji BMC Infectious Diseases je celo pokazal, da nekatere bakterije, kot sta E. coli in Staphylococcus aureus, na suhih površinah pod ugodnimi pogoji preživijo tedne. Najbolj na udaru so držala na nakupovalnih vozičkih, avtobusih in tekočih stopnicah. Mikrobiolog Charles Gerba z Univerze v Arizoni je v raziskavi, objavljeni v reviji Food Protection Trends, bakterije E. coli našel na približno polovici pregledanih ročajev nakupovalnih vozičkov.

Ali to pomeni, da v času epidemij ne smemo odpirati nobenih vrat? Seveda lahko, vendar se s prsti nikar ne dotikajte ust. Če so pri vhodu v trgovino na voljo razkužilni robčki, z njimi obrišite ročaj vozička. Po nakupu pa si, preden sežete po hrani, umijte roke.

Kako si pravilno umijemo roke?

Pravilno umivanje je preprosto, a ga večina izvaja prehitro. Roke zmočite, nanesite milo in ga vsaj 20 sekund drgnite po dlaneh, hrbtiščih, med prsti, okoli palcev in pod nohti. Nato roke sperite pod tekočo vodo in jih posušite s čisto brisačo ali papirnato brisačo. Navadno milo je pri tem enako učinkovito kot antibakterijsko, kar smo podrobneje razložili v članku Antibakterijsko milo: čistejše roke ali hormonski kaos?. Kadar vode in mila ni na voljo, CDC svetuje razkužilo z vsaj 60 odstotki alkohola.

Roke si vedno umijte pred pripravo in uživanjem hrane, po uporabi stranišča, po prihodu domov, po rokovanju s surovim mesom in jajci, po kihanju ali kašljanju ter po stiku z živalmi. Po navedbah strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki jih je povzel portal 24ur, lahko umivanje rok z milom pred obrokom in po uporabi stranišča precej zmanjša verjetnost za drisko.

Pogled prehranskega strokovnjaka: čistoča da, obsedenost ne

Ne pozabimo, da večina bakterij, s katerimi pridemo v stik, ni nevarnih, mnoge pa so celo koristne za naš imunski sistem in črevesno mikrobioto. Cilj ni sterilno okolje, temveč premišljena higiena tam, kjer je tveganje največje: v kuhinji, na stranišču in v javnih prostorih. Pretirana uporaba razkužil lahko izsuši kožo in poškoduje njeno naravno zaščitno plast. Za dobro odpornost organizma so poleg čistih rok pomembni tudi uravnotežena prehrana z veliko zelenjave, dovolj spanja in gibanja. Nekaj preprostih idej najdete v članku 8 trikov za boljše zdravje: vsak traja manj kot minuto.

Higiena rok je zagotovo polovica zdravja.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.