
Isti krožnik, iste testenine, enaka količina, a telo se nanje odzove drugače. Razlika ni v receptu, ampak v času: ali testenine pojeste naravnost iz lonca ali naslednji dan, ko so prenočile v hladilniku in ste jih na hitro pogreli. Brez štetja kalorij in brez odpovedovanja, le s premišljenim postopkom priprave.
Ena od znank je to odkrila po naključju. Ostale testenine od kosila je zvečer pogrela in jih pojedla z olivnim oljem in zelišči. Ker je takrat zaradi zdravniškega spremljanja nosila merilnik krvnega sladkorja, je opazila nekaj nenavadnega: skok je bil komaj zaznaven. Potem je postopek začela ponavljati namerno in razlika se je pokazala skoraj vsak dan. Njena izkušnja je seveda osebna in ne velja za vsakogar, zanimivo pa je, da se ujema s tem, kar so pokazali tudi raziskovalci.
V britanski televizijski oddaji Trust Me, I'm a Doctor, ki jo je leta 2014 predvajal BBC, so naredili poskus, ki je razveselil vse strastne ljubitelje testenin. Zdravnik Chris van Tulleken je skupaj z dr. Denise Robertson z Univerze v Surreyju skupini prostovoljcev v različnih dneh ponudil sveže kuhane, ohlajene ter ohlajene in nato pogrete testenine. Opis oddaje v arhivu Wellcome Collection povzema, da je že sprememba temperature, pri kateri testenine jemo, vplivala na to, kako se je odzval krvni sladkor.
Udeleženci so dve uri vsakih 15 minut oddajali vzorec krvi. Rezultati so pokazali, da so hladne testenine dvig krvnega sladkorja zmanjšale, pogrete pa še bolj: v primerjavi s sveže kuhanimi za približno 50 %. Pri tem je pošteno dodati, da je šlo za televizijski poskus na majhni skupini ljudi in ne za veliko klinično študijo. Dr. Robertson je raziskovanje odpornega škroba pozneje nadaljevala ob podpori organizacije Diabetes UK.
Ste se kdaj vprašali, zakaj Italijani, kjer so doma pice in testenine, niso med najdebelejšimi narodi v Evropi? Po podatkih združenja Unione Italiana Food povprečni Italijan poje okoli 23 kg testenin na leto, kar je največ na svetu. Kljub temu ima Italija po podatkih Eurostata najnižji delež debelih odraslih v Evropski uniji. Na Vemkajjem.si smo o tem pisali v članku Čokolada, krompir in testenine niso vaši sovražniki – znanost razkrije, zakaj jih ne bi smeli opustiti.
Pogrevanje ostankov (italijanske gospodinje iz včerajšnjih špagetov rade pripravijo frittata di pasta) je verjetno le majhen kamenček v mozaiku. Pomembnejši so zmerne porcije (testenine so v Italiji pogosto le prvi hod), kuhanje al dente ter sredozemski način prehranjevanja z veliko zelenjave in olivnega olja. Raziskava, objavljena leta 2016 v reviji Nutrition & Diabetes, je na vzorcu več kot 23.000 Italijanov pokazala, da redno uživanje testenin v okviru sredozemske prehrane ni bilo povezano z višjo telesno maso.
Testenine so pravzaprav škrob, ta pa se v prebavilih razgradi v glukozo. Kadar jemo živila z veliko hitro prebavljivega škroba, se lahko raven sladkorja v krvi razmeroma hitro dvigne. Telo se odzove s sproščanjem inzulina, ki glukozo prenese v celice. Pri pogostih in izrazitih nihanjih lahko po hitrem dvigu sledi tudi padec, ki ga marsikdo občuti kot utrujenost in ponovno lakoto. Več o tem smo pisali v članku Jejte tako, da ne zbolite: 7 pravil, ki spremenijo vaš jedilnik.
Rešitev je elegantna: kuhane testenine ohladite, jih nekaj ur (najbolje čez noč) hranite v hladilniku in jih nato ponovno pogrejte. Med ohlajanjem se del škroba preuredi v tesneje zloženo strukturo (strokovno temu pravimo retrogradacija), ki ji pravimo odporni škrob (angl. resistant starch). Kot pojasnjuje dr. Denise Robertson, telo odporni škrob obravnava podobno kot prehranske vlaknine: ne razgradi ga v celoti v tankem črevesu, zato se sladkor v kri sprošča počasneje. Ostanek potuje do debelega črevesa, kjer z njim hranijo koristne bakterije. Po pregledu na portalu Healthline pri tem nastajajo kratkoverižne maščobne kisline, med njimi butirat, glavni vir energije za celice debelega črevesa.
To podpira tudi znanstvena raziskava, objavljena leta 2024 v reviji Metabolites: pri testeninah iz čičerike je postopek ohlajanja in ponovnega pogrevanja vsebnost odpornega škroba podvojil (z 1,83 g na 3,65 g na 100 g), glikemični indeks pa se je statistično značilno znižal (z 39 na 33). Podobno so britanski raziskovalci v randomizirani študiji, objavljeni v reviji Foods, ugotovili, da se je pri pogretih belih testeninah krvni sladkor na izhodiščno raven vrnil hitreje kot pri sveže kuhanih. Postopek smo podrobneje opisali tudi v članku Skuhajte, ohladite, pogrejte – in testenine postanejo druga hrana: kaj se zgodi s škrobom?
Pomembno je vedeti, da imajo testenine iz trde pšenice, kuhane al dente, že same po sebi razmeroma nizek glikemični indeks, saj gluten v testu ovije škrobna zrnca in upočasni njihovo razgradnjo. Ohlajanje in pogrevanje sta torej dodaten korak, ne pa edini razlog, da so testenine lahko del uravnotežene prehrane. Na Vemkajjem.si smo pisali tudi o tem, da Niso vsi ogljikovi hidrati vaši sovražniki: nekateri so pravzaprav dragoceni zavezniki zdravja.
Tu se zgodba zaplete in je vredna poštenega pojasnila. Ideja izvira iz raziskave šrilanških znanstvenikov, ki smo jo opisali v članku Skrivnost šrilanških znanstvenikov: kako kokosova mast spremeni skledico riža v popolnoma drugačno jed. Raziskovalci so v vrelo vodo dodali kokosovo mast (okoli 3 % teže riža), riž skuhali in ga nato 12 ur hladili. Po njihovi razlagi se maščoba veže na škrob in ga naredi odpornejšega za prebavne encime.
Pogosto citirano znižanje kalorij za 50 do 60 % pa ni bilo izmerjeno, temveč je bilo le napoved raziskovalcev za najprimernejšo sorto riža. Dejanski učinek pri preizkušeni sorti je bil po besedah vodje raziskave Sudhairja Jamesa okoli 10 do 15 %. Raziskava je bila predstavljena na srečanju Ameriškega kemijskega društva (ACS) in ni bila izvedena na testeninah.
Žlica olivnega olja v vodi ali na krožniku torej testeninam ne bo škodila, saj maščoba dodatno upočasni praznjenje želodca. Čudežnega prepolovljenja kalorij pa od nje ne pričakujte. Za primerjavo: 100 g suhih testenin vsebuje približno 350 do 370 kcal (podatki baze USDA FoodData Central), 100 g kuhanih pa okoli 130 do 160 kcal, kot smo zapisali v članku Testenine redijo? Znanost pravi, da je odgovor bolj zanimiv, kot si mislite. Ohlajanje in pogrevanje del škroba sicer spremenita v manj prebavljivo obliko, a natančnega števila "prihranjenih" kalorij pri testeninah raziskave še niso izmerile.
Koristno vedeti: Testenine za hujšanje? Znanost pravi, da jih morda sploh ne bi smeli izpuščati iz jedilnika. Ena skodelica kuhanih polnozrnatih testenin vsebuje okoli 6 g vlaknin in 7 do 8 g beljakovin. Ob pravem kombiniranju z zelenjavo, stročnicami ali pustim mesom so testenine povsem enakovreden del uravnotežene prehrane. Tudi sistematični pregled, objavljen leta 2018 v reviji BMJ Open, je pokazal, da testenine v okviru prehrane z nizkim glikemičnim indeksom niso bile povezane s pridobivanjem telesne teže.
Kot poudarjamo v članku Testenine vas ne redijo – ampak vas ženejo naprej, ni ključna le vrsta testenin, temveč predvsem način priprave. Testenine z veliko zelenjave in zdravimi maščobami so odlična izbira, smetanove omake in obilni dodatki sira pa njihovo kalorično vrednost hitro podvojijo. Ta model krožnika podpira tudi Harvardova šola za javno zdravje v pregledu sredozemske prehrane.
Ali je dovolj, da testenine ohladim le 15 minut?
Kratko ohlajanje nekaj pomaga, a odporni škrob nastaja postopoma. V raziskavah so testenine praviloma hladili v hladilniku čez noč ali do 24 ur, zato je to najbolj zanesljiva pot.
Ali enako velja za krompir in riž?
Da, ohlajanje poveča delež odpornega škroba tudi pri krompirju in rižu. Ohlajen krompir v solati ali pogret riž od prejšnjega dne imata zato po nekaterih ugotovitvah blažji vpliv na krvni sladkor kot sveže pripravljena. Pri rižu je še posebej pomembno, da ga po kuhanju hitro ohladite in shranite v hladilniku.
Ali lahko ta trik pomaga pri sladkorni bolezni?
Raziskave nakazujejo ugoden vpliv na krvni sladkor po obroku, vendar je odziv zelo individualen. Kdor ima sladkorno bolezen ali jemlje zdravila za uravnavanje sladkorja, naj o spremembah prehrane najprej govori z zdravnikom ali kliničnim dietetikom.
Ali so testenine zdaj "neomejene"?
Ne. Odporni škrob izboljša odziv telesa na obrok, količine pa ne izniči. Sovražnik na krožniku: so rafinirani ogljikovi hidrati nevarnejši od maščob? lepo pokaže, da so pri zdravju pomembnejši kakovost in količina ogljikovih hidratov kot popolno izogibanje. Če povečujete vnos vlaknin in odpornega škroba, to počnite postopoma, kot svetujemo v članku Ko zdravo postane preveč: Kaj se zgodi z vašim črevesjem, če zaužijete preveč vlaknin?
In za konec: rafinirani ogljikovi hidrati so po nekaterih ugotovitvah pogosteje povezani z zdravstvenimi tveganji kot kakovostne maščobe. Testenine, pripravljene al dente, ohlajene, pogrete in postrežene z zelenjavo, pa se po odzivu krvnega sladkorja približajo živilom, ki jih telo prebavlja počasi. Za več takih živil si oglejte članek Ogljikovi hidrati, ki so vam prijatelji: 7 živil, ki so boljša, kot mislite.
Italijani to po svoje vedo že vse življenje. Zdaj veste tudi vi.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
