Vem, kaj jem - portal o zdravi hrani, zdravju, lepoti in zdravem načinu življenja
Išči
Domov
Kaj se zgodi v telesu po 16 urah brez hrane in kaj o tem v resnici pravi znanost
Datum: 13.11.2026 - Rubrika: Dobro je vedeti

Kaj se zgodi v telesu po 16 urah brez hrane in kaj o tem v resnici pravi znanost

Avtor:
Biserka Tavčar

Po 16 urah brez hrane telo postopoma preide z izgorevanja sladkorja na izgorevanje maščob, raziskovalci pa v tem času opažajo tudi procese, povezane z obnovo celic. Kaj o tem vemo, kaj so le domneve in komu tak način prehranjevanja ustreza?


Večerjate ob sedmih zvečer, naslednji dan pa prvič sedete za mizo šele okoli enajstih dopoldne. Večino tega časa prespite, vaše telo pa ves ta čas ne miruje. Najprej porabi sladkor iz zadnjega obroka, nato poseže po zalogah v jetrih, nazadnje pa začne vse bolj izdatno kuriti maščobe. Prav ta "preklop", ki ga znanstveniki imenujejo presnovno preklapljanje, je razlog, da se 16-urnemu postu v zadnjih letih posvečajo številni raziskovalci na najuglednejših univerzah na svetu.

Eden najbolj znanih med njimi, nevroznanstvenik Mark Mattson, ki je več kot dve desetletji deloval na ameriškem National Institute on Aging, takšnega prehranjevanja ne le preučuje, temveč ga, kot je povedal v izjavi ob objavi svojega preglednega članka, po lastnih besedah tudi sam izvaja že približno dvajset let. Podobno pravi raziskovalka Courtney Peterson s Harvard T.H. Chan School of Public Health, ki običajno je v šest- do osemurnem oknu – razen kadar gre na večerjo, ko se s tem ne obremenjuje. Med dojenjem drugega otroka pa se, kot pove sama, sploh ni postila.

Tudi naš dober prijatelj, upokojenec, ki je vse delovno življenje preživel za pisalno mizo, je pred dvema letoma po nasvetu svoje zdravnice začel s preprostim pravilom: po večerji kuhinja "zapre vrata" do naslednjega dopoldneva. "Prve dva tedna sem bil zjutraj precej siten in lačen," se spominja. "Potem pa sem opazil, da mi ni več treba pred spanjem po nekaj sladkega, dopoldne pa sem bolj zbran. Kilogrami so šli dol počasi, a so ostali dol." Pomembno se mu zdi še nekaj: "Nisem se odrekel ničemur, le jem bolj premišljeno."

Post se vse bolj uveljavlja med ljudmi, ki želijo izboljšati svoje počutje ali izgubiti kakšen kilogram. Ena bolj poznanih oblik je dieta 5 : 2, kjer 5 dni v tednu jeste normalno, 2 dni pa omejite vnos na približno 500–600 kalorij. Še bolj priljubljen je dnevni post po načelu 16 : 8 – 16 ur brez hrane in 8-urno okno za obroke. O tem, da post ne pomeni stradanja, smo na Vemkajjem.si že pisali v članku Post ni stradanje – je umetnost prehranjevanja, ki telesu in možganom koristi bolj, kot si mislite. Toda kaj se pravzaprav dogaja v telesu, če ne jemo približno 16 ur?

Kaj se dogaja v telesu ura za uro

Ko telo ne prejme hrane, se mora lotiti posameznih energijskih virov (ogljikovih hidratov, maščob) drugače kot navadno. Časovnica je seveda približna in se od človeka do človeka razlikuje – odvisna je od zadnjega obroka, telesne dejavnosti in presnove posameznika.

  • Prve približno 4 ure po obroku: telo še predeluje hrano, ki ste jo zaužili, in porablja sladkor, ki prihaja iz prebavil.
  • Po približno 8 urah: raven sladkorja v krvi je že nekoliko nižja in telo začne črpati iz glikogena (to so zaloge ogljikovih hidratov) v jetrih in mišicah.
  • Po približno 12 urah: zaloge glikogena v jetrih se začnejo bližati koncu, zato jetra vse bolj razgrajujejo maščobe in proizvajajo ketone (to so molekule, ki nastanejo, ko telo uporablja maščobe kot vir energije). Po navedbah preglednega članka, ki sta ga Rafael de Cabo in Mark Mattson objavila v reviji New England Journal of Medicine, se ta presnovni preklop navadno zgodi nekje med 12 in 36 urami po zadnjem obroku – odvisno od zalog glikogena in porabe energije.
  • Okoli 16 ur: raziskovalci v tem obdobju omenjajo okrepitev avtofagije (auto- pomeni sam, fagija pa pomeni jedenje – torej proces, pri katerem celice razgradijo in reciklirajo svoje poškodovane ali odslužene dele). Gre za naravni mehanizem obnove in "čiščenja" na ravni celic.

Pri avtofagiji velja biti natančen: za odkritje njenih mehanizmov je japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino, a njegovo delo je temeljilo na kvasovkah. Natančnega trenutka, ko se avtofagija pri človeku med postom izrazito okrepi, zaenkrat ne poznamo – številka 16 ur izhaja predvsem iz poskusov na živalih in celicah ter je zato le okvirna.

Torej, po približno 16 urah posta pogosto opazimo prehod telesa iz hranjevalnega načina v način, v katerem so bolj dejavni obnovitveni procesi. To je verjetno tudi eden od razlogov, da številni zagovorniki posta opažajo, da hujšanje postane lažje, telo pa učinkoviteje porablja maščobe kot vir energije. Kako pomembno je pri tem, ali med postom pijete samo vodo ali si privoščite tudi kaj drugega, smo opisali v članku Poznate razliko med umazanim in čistim postom?

Zakaj to lahko koristi in kaj o tem pravi znanost

Iz ljudskih zdravilnih praks poznamo prepričanje, da počitek od hrane telesu omogoči, da se "resetira" – da se ne ukvarja ves čas s prebavo, ampak se posveti obnovi. Sodobna znanost temu deloma pritrjuje, a ponuja tudi bolj trezno sliko.

Mark Mattson in Rafael de Cabo iz National Institute on Aging sta v že omenjenem preglednem članku v reviji New England Journal of Medicine povzela desetletja raziskav in zapisala, da je občasni post lahko del zdravega življenjskega sloga. Ena od raziskav, ki jo navaja tudi Johns Hopkins Medicine, je pokazala, da so mladi moški, ki so se postili po 16 ur na dan, izgubili maščobe, medtem ko je mišična masa ostala skoraj nespremenjena. Gre za raziskavo Moro in sodelavcev, objavljeno v reviji Journal of Translational Medicine (2016): moški, ki so redno trenirali z utežmi, so osem tednov vse obroke zaužili v 8-urnem oknu in pri tem izgubili nekaj maščobne mase, mišična masa in moč pa sta ostali ohranjeni. Treba je dodati, da je bila raziskava majhna (34 udeležencev).

Tudi Courtney Peterson v pogovoru za Harvard T.H. Chan School of Public Health pojasnjuje, da dnevni post s skrajšanim časovnim oknom za prehranjevanje ljudem v povprečju pomaga zaužiti približno 250 kalorij manj na dan, kar pomeni približno četrt kilograma manj na teden. Poudarja, da post ne pospeši kurjenja kalorij, temveč ljudem pomaga, da pojedo manj, in zniža raven nekaterih hormonov lakote, kot je grelin. Strah, da bi dnevni post "pojedel" mišice, se v raziskavah njenega in drugih laboratorijev po njenih besedah ni potrdil.

Največ je k jasnejši sliki prispevala obsežna metaanaliza, objavljena junija 2025 v reviji The BMJ, pri kateri so sodelovali tudi raziskovalci s Harvarda. Zajela je 99 kliničnih raziskav z več kot 6.500 udeleženci. Ugotovili so, da imajo različne oblike posta (angl. intermittent fasting) za izgubo teže primerljive koristi kot klasično zmanjševanje kalorij, nekoliko več pa je v krajših raziskavah pokazal post vsak drugi dan. Kot so zapisali na Harvard T.H. Chan School of Public Health, post ni prava izbira za vsakogar, zato je pred spremembo prehrane smiselno posvetovanje z zdravnikom.

O tem, kaj se zgodi, ko dolgoročno zmanjšamo količino hrane, si lahko več preberete tudi v članku Manjši krožnik, daljše življenje? Znanost o tem, kaj se zgodi, ko začnete jesti manj.

Če povzamemo: po približno 16 urah posta začne telo delovati nekoliko drugače, več energije pridobi iz maščob in po nekaterih ugotovitvah podpira procese obnove, kar se ujema z načeli mnogih ljudskih tradicij. Glavni razlog za izgubo teže pa je po sedanjem znanju preprost – v krajšem časovnem oknu večina ljudi poje manj.

Kaj se dogaja z možgani in zakaj je to pomembno

Ni le hujšanje tisto, kar pritegne pozornost. Tudi možgane moramo imeti v mislih. Mnoge ljudske prakse pravijo, da "čisti post" pomaga tudi glavi, ne le telesu, in tudi znanost odkriva nekaj podobnega – čeprav večinoma še na živalih.

Med postom nastaja spojina beta-hidroksibutirat (BHB). To je ketonsko telo, ki ga jetra proizvajajo, ko telo ne dobi dovolj ogljikovih hidratov in začne porabljati maščobe. BHB je povezan z večjo produkcijo BDNF (možganskega nevrotrofičnega faktorja), snovi, ki pomaga ščititi živčne celice in podpira njihovo delovanje. To povezavo je pokazala raziskava, objavljena v reviji eLife (2016): pri miših, ki so tekle v kolesu, se je v možganih nabiral BHB, ta pa je spodbudil nastajanje BDNF. Raziskava je torej preučevala telesno vadbo in ne posta, vendar BHB nastaja v obeh primerih – zato raziskovalce zanima, ali bi podoben učinek lahko imel tudi post.

Po navedbah Johns Hopkins Medicine so nekatere raziskave pokazale, da občasni post pri živalih izboljša delovni spomin, pri odraslih ljudeh pa besedni spomin. Zanimivo je tudi, da se post in gibanje lepo dopolnjujeta – o tem smo pisali v članku Zakaj bi morali zjutraj najprej obuti superge in šele nato prijeti za žlico.

Z drugimi besedami: ko telo preide na maščobe in začne uporabljati BHB, se po nekaterih ugotovitvah lahko aktivirajo tudi mehanizmi, ki podpirajo možganske celice. To je zanimivo za vse, ki razmišljajo o "drugi mladosti" telesa in duha.

Vendar: večjega števila kakovostnih raziskav na ljudeh še nimamo, odzivi posameznikov pa se zelo razlikujejo. Tudi Mattson sam opozarja, da bo treba vpliv posta na učenje in spomin šele dokazati.

Predlagamo vam naslednji domači načrt

  • Izberite čas, ki vam ustreza: na primer, po večerji ob 19.00 prenehate jesti, naslednji obrok pa vzamete šele ob 11. uri naslednjega dne. To je 16 ur posta, od katerih jih večino prespite. Courtney Peterson s Harvarda sicer opozarja, da je za marsikoga ugodnejše, če okno za prehranjevanje premakne bolj proti jutru in dopoldnevu, saj so raziskave pokazale, da ima zgodnejše uživanje večine kalorij ugodnejše učinke na težo in krvni sladkor.
  • Med postom pijte dovolj vode, lahko tudi nesladkan čaj ali črno kavo – vse naj bo brez kalorij. Johns Hopkins Medicine med primernimi napitki v času posta navaja prav vodo ter črno kavo in čaj brez dodatkov.
  • Ko jeste v izbranem časovnem oknu (na primer 8 ur), ne mislite, da lahko "pojeste vse, kar vidite". Pomembno je, da hrana ostane kakovostna: jejte veliko zelenjave, oreščkov, stročnic, polnozrnatih žit in čim manj predelane hrane. Johns Hopkins Medicine poudarja, da je tudi v "času hranjenja" pomembno, kaj jeste, za dober vzor pa priporoča sredozemsko prehrano. Vse šteje! Zakaj pravilna izbira živil prinese več kot stradanje, pojasnjujemo v članku Zakaj pustna hrana ne pomeni hujšanja: mit, ki ga je čas pokončati.
  • Opazujte svoje telo: če se počutite omotično ali pretirano utrujeno, če ste noseči ali dojite oziroma imate kronične bolezni, se posvetujte z zdravnikom.
  • Zelo pomembno – začnite postopoma. Če vam je 16 ur preveč, lahko začnete z 12 ali 14 urami in se 16 uram postopoma približate. Tudi Mattson priporoča postopno podaljševanje posta v nekaj tednih ali mesecih, saj se telo na nov ritem navadi šele v dveh do štirih tednih. V tem času sta lakota in razdražljivost povsem običajni.

Kje je meja in kakšne so omejitve

Post ni "čarobna tabletka", ni primeren za vsakogar in rezultati niso univerzalni. Leta 2024 je na konferenci American Heart Association vzbudila pozornost analiza podatkov več kot 20.000 odraslih Američanov. Pokazala je, da so imeli tisti, ki so vso hrano zaužili v manj kot 8 urah na dan, višje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni kot tisti, ki so jedli v 12- do 16-urnem oknu. Šlo je za predhodne, opazovalne izsledke, ki ne dokazujejo, da je za večje tveganje kriv sam post. Neodvisni strokovnjaki so tudi opozorili, da so prehranske navade udeležencev ocenjevali le na podlagi dveh dni. Kljub temu je to razlog za previdnost, še zlasti pri zelo kratkih oknih za prehranjevanje in pri ljudeh z že obstoječimi boleznimi srca.

Po priporočilih Johns Hopkins Medicine se morajo postu izogibati otroci in mladostniki do 18. leta, nosečnice in doječe matere, ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 ter vsi, ki so kdaj imeli motnjo hranjenja. Previdnost je potrebna tudi pri starejših z več sočasnimi boleznimi (komorbiditetami) in pri vseh, ki redno jemljejo zdravila. Podrobneje smo to opisali v članku Za koga je post nevaren? Pregled znanstvene literature o prekinitvenem postu so v slovenščini pripravili tudi avtorji z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru v reviji Medicinski razgledi (članek "Prekinitveni post – moder ali zgolj moderen?", 2022).

Če v času hranjenja jeste predvsem visokokalorično, predelano hrano, bodo koristi posta bistveno manjše. Torej, če post izvajate po "ljudskem receptu" – ob pametni izbiri hrane, rednem gibanju in dobrem počutju –, je lahko odlično orodje. Brez razumevanja in prilagoditev pa se lahko postimo "v prazno". Če vam strogo štetje ur ne ustreza, je lahko rešitev tudi bolj sproščen pristop, o katerem smo pisali v člankih Trije obroki na dan: stara navada, ki jo je čas že zdavnaj prehitel in Babičina modrost ima ime: zakaj intuitivno prehranjevanje zmaga tam, kjer diete propadejo. Tisti, ki jih zanima občasen, krajši "odmor" od klasičnega prehranjevanja, pa lahko več najdejo v prispevku 5 dni, ki pretentajo vaše telo: dieta, ki posnema post brez pravega stradanja.

Dobra domača in cenovno ugodna rešitev

Za vse, ki delate, ustvarjate in premišljujete o življenju, je 16-urni post preprosta strategija, ki ne zahteva posebnih dodatkov ali dragih programov. Če ga izvajate z zavedanjem, da ne gre le za "ne jesti", temveč za premišljeno hranjenje in počitek telesa, vam lahko prinese spodbudne rezultate.

Preprosta matematika pove, da 250 kalorij manj na dan pomeni približno 1.750 kalorij manj na teden, kar ustreza približno četrt kilograma telesne maščobe. V enem letu bi to teoretično pomenilo okoli 12 kilogramov. V resnici je izguba običajno manjša, saj se telo z nižjo težo prilagodi in porabi nekoliko manj energije. Vseeno pa je že nekaj kilogramov, izgubljenih počasi in brez stradanja, rezultat, ki ga je mogoče ohraniti – in prav to je tisto, kar šteje.

Zato: poslušajte svoje telo. Če se počutite dobro, imate energijo in počasi vidite napredek, je to odlično. Če pa opažate, da vam je post pretežak ali da slabo vpliva na vaše počutje, ga prilagodite ali prenehajte.

Viri

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.

Biserka Tavčar
O AVTORJU:
Biserka Tavčar že vrsto let preiskuje vplive zdrave hrane na zdravje. Med prvimi se je poglobila v LCHF in na lastni koži preizkusila veliko različnih režimov prehrane. Biserka je bila več kot 10 let urednica portala Vem, kaj jem.

Več o avtorju ...


hrana
kalorije
maščobe
post
telo






Bilten po e-mailu
Prejmite vsak teden brezplačen Vem, kaj jem e-bilten, ki je poln aktualnih nasvetov, novic in priporočil, kako obdržati zdravje v najboljši kondiciji. Splača se!
* S prijavo se strinjate s politiko zasebnosti. Na ta naslov vam bomo pošiljali samo e-bilten enkrat na teden. Odjavite se lahko kadarkoli.














Vabimo vas, da med prvimi preizkusite brezplačno in brez oglasov mobilno aplikacijo Peek & Cook. Za več informacij kliknite TUKAJ >>
Naložite mobilno aplikacijo:
PREHRANSKO OKO

Poslikajte hrano in spremljate kalorije, beljakovine, vlaknine, ogljikove hidrate in maščobe. Naj bo vaša prehrana bolj uravnotežena ...
Več o aplikaciji najdete TUKAJ
Zakaj vitamin D pozimi ni le sončni vitamin, ampak eden najpomembnejših zaveznikov vašega imunskega sistema
Dobro je vedeti
Zakaj vitamin D pozimi ni le sončni vitamin, ampak eden najpomembnejših zaveznikov vašega imunskega sistema
Jutranji napitek iz riža in ajde, za katerega večina ne ve: en kozarec zjutraj za nežnejši začetek dneva in prijaznejšo prebavo
Zdravje, lepota
Jutranji napitek iz riža in ajde, za katerega večina ne ve: en kozarec zjutraj za nežnejši začetek dneva in prijaznejšo prebavo
Večerja brez slabe vesti: kaj smete jesti, ne da bi se zredili
Dobro je vedeti
Večerja brez slabe vesti: kaj smete jesti, ne da bi se zredili
Naravni polisaharid, ki mu pripisujejo tretjino manj prehladov in celo mesto v onkologiji
Dobro je vedeti
Naravni polisaharid, ki mu pripisujejo tretjino manj prehladov in celo mesto v onkologiji
Spite premalo, sedite preveč in zjutraj pozabite na vodo? Morda sami sabotirate lasten metabolizem
Zdravje, lepota
Spite premalo, sedite preveč in zjutraj pozabite na vodo? Morda sami sabotirate lasten metabolizem
Olivno olje, orehi in imunski sistem: kaj so znanstveniki odkrili o maščobah, ki jih jemo
Dobro je vedeti
Olivno olje, orehi in imunski sistem: kaj so znanstveniki odkrili o maščobah, ki jih jemo
Pica iz kefirja: rahlo, puhasto testo brez kvasa, ki ga zmešate v minuti
Dobro je vedeti
Pica iz kefirja: rahlo, puhasto testo brez kvasa, ki ga zmešate v minuti
Kaj vam jezik pove o vitaminu B12 in zakaj bi morali to vedeti zdaj
Dobro je vedeti
Kaj vam jezik pove o vitaminu B12 in zakaj bi morali to vedeti zdaj
Kaj se zgodi s telesom, če teden dni ne jeste kruha?
Dobro je vedeti
Kaj se zgodi s telesom, če teden dni ne jeste kruha?
Zjutraj ali zvečer: kdaj je pravi čas za tableto proti visokemu pritisku?
Dobro je vedeti
Zjutraj ali zvečer: kdaj je pravi čas za tableto proti visokemu pritisku?


Copyright (c)
VemKajJem.si
Marec 2014
puščica gor