Avstrijska ženska naj bi s požirki petroleja premagala raka: zgodba, ki vznemirja in deli mnenja

Zakaj je zgodba Paule Ganner tako odmevna? Pauli so namreč diagnosticirali raka na črevesju z metastazami na drugih organih. Pri prvi operaciji so ji odrezali 75 centimetrov črevesja. Bolezen je napredovala, njeno zdravje pa ni bilo nič boljše. Rak se je razširil tudi na debelo črevo in tako napredoval, da so bile prizadete ledvice, danka in drugi notranji organi. Zdravniki so dvignili roke in ji napovedali še še nekaj dni življenja.

Ko so Paulo odpustili domov, kjer je čakala na bridki konec, se je spomnila zgodbe o kateri smo pred skoraj natanko enim letom pisali tudi na Vem, kaj jem (Svetovni fenomen: oče, ki je svoj hčer zdravil s petrolejem). Zgodba o čudežni ozdravitvi 19-letne Merime še vedno polni strani skoraj vseh svetovnih medijev, a petrolej, ki naj bi bil čudežno zdravilo proti raku, v uradni medicini ostaja tabu (več o tem si lahko preberete v prispevku Res petrolej zdravi raka, a nam politiki in farmacevti to prikrivajo).

Paula je začela najprej z žličko destiliranega kerozina, ki ga je mogoče brez recepta kupiti v nekaterih avstrijskih lekarnah. Žličko je popila zjutraj na tešče. Bila je tako slabotna, da druge hrane ni mogla uživati. Čez dan je pila zgolj čaje za pomirjanje in proti vnetjem. Seveda nesladkane in brez kakršnihkoli dodatkov.

Po treh dneh je bolečina skoraj povsem izginila in to je bil za Paulo znak, da je na pravi poti. Nekateri deli telesa, ki so bili do tedaj povsem paralizirani, so postali gibljivi, postavila se je lahko celo na lastne noge. Takrat je količino kerozina povečala na 3 žličke na dan.

Ker telo ne more prebaviti velike količine kerozina, se je pojavilo močno bruhanje. Zelo pomembno je bilo, da je v tem času veliko pila, nekaj malega pa je lahko tudi že pojedla.

Po približno dveh tednih je bruhanje povsem izginilo, povrnil pa se ji je tudi apetit.

6 tednov po diagnozi, da bo živela samo še nekaj dni, je imela Paula 14 kilogramov več, dobila je svojo prvotno težo 56 kilogramov, njeno zdravje pa se ji je občutno izboljšalo. Danes je Paula povsem zdrava, v uradnih zdravniških poročilih pa piše le, da je premagala raka.

Danes Paula živi običajno življenje, le enkrat na leto iz preventivnih razlogov opravi 14-dnevni očiščevalno kuro, kar pomeni, da zjutraj na tešče poje žličko destiliranega kerozina oziroma petroleja.

Zakaj njena zgodba vznemirja Avstrijce?

Ko se je nanjo obrnila neka Belgijka, ki so ji odkrili raka na dojka in se je držala Paulinih navodil, je po enem mesecu povsem ozdravela. Poleg tega je s petrolejem pozdravila tudi močno sladkorno, ki je bila vzrok njenih bolezni. Nekaj mesecev kasneje je bilo že več deset primerov, zlasti pri otrocih, da so s petrolejem popolnoma ozdravili sladkorno. Mnogi pripovedujejo, da so prve 3 dni jemali po 2 do 3 kapljice petroleja na dan pomešanega s kocko sladkorja, nato pa so postopoma povečevali količino do 15 kapljic 3-krat na dan (pri otrocih največ 5 kapljic). Seveda brez sladkorja. Ko se telo privadi na kerozin, mnoge hude bolezni dobesedno izginejo.

Danes vemo, da lahko destiliran kerozin oziroma petrolej zdravi sladkorno, bolezni srca in ožilja, tumorje, kronične glavobole, hemeroide, čisti črevesje in krepi imunski sistem.

Na koncu pa Paula Ganner vendarle ne pozabi poudariti, da je vse to počela v dogovoru s svojim zdravnikom. Vaš zdravnik najbolje ve, kako se bo vaše telo odzvalo na tovrstne eksperimente. Dejstvo, da je vse več zdravnikov, ki verjame v moč petroleja (svetovna uspešnica je knjiga dr. Gennadyja Malakhova Kerozin proti raku in drugim boleznim), še ne pomeni, da je petrolej čudežni rešitelj vseh bolezni. Verjetno bo moralo preteči še nekaj let, da se bodo države začele razmišljati v tej smeri.

In prav to je namen tega prispevka. V Avstriji že razmišljajo, da bi tovrstno zdravljenje postalo del uradnega zdravljenja. Pri nas pa raje plešemo po ulicah in širimo optimizem. No, tudi to je zdravilo ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.