Sestavine, ki solato spremenijo v kalorično bombo

Če v solato zmešate vse, kar vam pade pod roke, je velika verjetnost, da boste močno zgrešili bistvo. Če na krožnik zmešate paradižnik, rukolo in še drugo zeleno-listnato zelenjavo, bo tak krožnik super. Ko pa dodate samo eno "napačno" stvar, boste izničili vse pozitivne učinke krožnika. Večina namreč v solatah vidi obroke, ki pomagajo pri hujšanju. Vendar to ne velja za solate, ki imajo te sestavine:

Koruza
Koruza ima veliko ogljikovih hidratov in veliko kalorij. Sicer ne vpliva na druge sestavine, vendar jedi, ki vsebujejo koruzo, še zdaleč niso dietne in z njimi ne boste shujšali. Zato, če je le mogoče, se poskusite ogniti koruzi. Koruza je primerna le, če jo jeste samostojno in je med obroki vsaj 2 uri razlike.



Kisla smetana
Tudi kisla smetana je zelo kalorična, jedi, ki jo vsebujejo, pa so izrazito težke in obremenjujoče za našo prebavo. Še več! Solata s kislo smetano celo redi.

Testenine
Da bi bile solate bolj sitostne, mnogi dodajajo testenine. To je tako, kot če bi se po zdravem obroku pojedli še 2 do 3 rezine belega kuha. Tega nikar ne počnite in ne jejte testeninskih solat.

Slani oreščki
Oreščki so sicer zelo dobrodošla popestritev vsake solate, vendar ne smejo biti ne slani in ne praženi. Dodatna sol namreč zadržuje vodo v telesu, povečujejo žejo, prav zato pa so zelo kalorični in redilni. Že malo slani oreščki povsem izničijo korist solate!

Slanina
Ali res verjamete, da je solata dobra za prebavo, če ji dodate maščobo svinjske slanine?! Ne, ni! Ta kombinacija je celo škodljiva za želodec in črevesje, od hranljivih snovi ostale zelenjave, pa ne ostane nič. Hm ...

Majoneza
Pomislite, kako je narejena majoneza, in videli boste, da 100 gramov majoneze lahko v določenih primerih celo preseže ogromnih 1000 kalorij. Če pojeste skledo najbolj zdrave solate in je poleg "malo" majoneze, ste pravkar spravili vase pravo kalorično bombo. Nasploh pa za vse solatne prelive velja, da niso prijazni do shujševalnih diet.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.