
Pomislite na zadnjo jed, ki ste jo jedli, ne da bi se kdaj vprašali, zakaj bi jo morali jesti. Verjetno je bila solata. In prav to je njen največji paradoks – tako vsakdanja je, da jo pogosto jemljemo za samoumevno. Vendar pa je bila zelena solata pred tisočletji cenjena kot zdravilna rastlina, ne le kot prilogo.
Prijatelj, ki se je pred leti spopadal z motnjami spanja in kroničnim nemirom, mi je nekoč zaupal, kako ga je zdravnik presenetil z nasvetom. Namesto tablet mu je priporočil večerno skledo zelene solate. Sprva skeptičen, je po dveh tednih opazil razliko – lažje je zaspal in se zbujal bolj spočit. Šele pozneje sem izvedel, da za tem stoji trdna znanstvena razlaga.
V starem Rimu si športniki niso mogli zamisliti obroka brez solate, Egipčani so verjeli, da je solata afrodiziak, Grki so proučevali njene zdravilne lastnosti. Čeprav solata vsebuje okoli 90 odstotkov vode, je v njej kljub vsemu presenetljivo veliko vitaminov in mineralov. Največ je vitaminov A, C, celoten kompleks B, E in K – a to je le majhen del razlogov, zakaj bi jo morali vsak dan imeti na jedilniku. Oglejmo si osem najpomembnejših.
100 gramov zelene solate vsebuje le 12 kalorij in ima vsega 0,3 g maščob. Zaradi tako nizke kalorične vrednosti jo lahko uživate v velikih količinah, ne da bi se obremenjevali s kalorijami. Med 7 dietnimi živili za vsak dan strokovnjaki listnato zelenjavo uvrstijo na sam vrh prav zato, ker vlaknine v njej pomagajo pri občutku sitosti in zmanjšajo skupni vnos kalorij čez dan. Tako hranljive hrane, ki telesa ne obremeni, zlepa ne boste našli.
Zelena solata je bogata z vlakninami, kar je ključno pri uravnavanju telesne teže, še bolj pa pri naravnem izločanju toksinov in odvečnega holesterola iz telesa. Sadje in zelenjava, ki nam rešujeta življenja potrjuje, da je uživanje zelene listnate zelenjave, kot je solata, povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Zato je zelena solata posebej priporočljiva za ljudi, ki pazijo na krvni sladkor. Zanimivo je, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča najmanj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno – solata je eden najlažjih načinov, da to priporočilo dosežemo.
Solata spada med zelenjavo, ki podpira delovanje srčno-žilnega sistema. Telesu zagotavlja kalij in beta karoten – snovi, ki sta pomembni za normalno delovanje srca in žil. Vitamin K, ki ga vsebuje zelena listnata zelenjava, pa po ugotovitvah iz članka Živila, ki upočasnjujejo staranje pomaga pri absorpciji kalcija v kosti in preprečuje njegovo neugodno nalaganje v arterijah, kar je eden od dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Listi zelene solate vsebujejo veliko folne kisline, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju presnove. Folna kislina je eden izmed vitaminov B-kompleksa, ki – kakor opozarjajo strokovnjaki pri Zaradi pomanjkanja teh hranil lahko zbolite – pogosto primanjkuje ravno takrat, ko tega sploh ne opazimo. Poleg tega zelena solata vsebuje vlaknine, ki, kot kažejo novejše ugotovitve o zeleni solati, zmanjšujejo tveganje za zaprtje in podpirajo zdravo prebavo.

Če ponoči slabo spite, je zelena solata lahko presenetljiv zaveznik. Vsebuje namreč bioaktivno snov laktukarij (skupaj z laktucinom in laktukopikrinom), ki deluje pomirjevalno in antioksidativno. Znanstvena potrditev ni le ljudska modrost – raziskava, objavljena v reviji Foods (PubMed), je pokazala, da izvleček zelene solate statistično značilno podaljša čas spanja in poveča učinkovitost spanca. Prav ta mehanizem deluje prek GABA receptorjev v možganih – podobno kot naravna pomirjevala, le brez stranskih učinkov. Poleg solate pri podpori spanja pomagajo tudi drugi naravni pristopi – preberite si, katera živila nas zbudijo sredi noči in katera ne.
Zelena solata ima blage pomirjevalne lastnosti, deluje kot rahel diuretik in vsebuje snovi, ki lajšajo izkašljevanje ter povečujejo izločanje sluzi. To jo uvršča med zelenjavo z dolgo tradicijo v ljudski medicini – in kot kažejo ugotovitve članka 7 vrst zelenjave, ki zdravijo telo, ima zelena listnata zelenjava pogosto lastnosti, ki jih sodobna prehranska veda šele odkriva.
Magnezij je mineral, ki ga naše telo nujno potrebuje za delovanje mišičnega tkiva, živcev in možganov. Kako prepoznate pomanjkanje magnezija? – po podatkih tega prispevka – je magnezij ključnega pomena pri sintezi DNK, delovanju mišic in živcev ter uravnavanju srčnega utripa. Zelena listnata zelenjava, vključno s solato, je eden naravnih virov tega minerala; poleg solate ga v večjih količinah najdemo v špinači, blitvi in ohrovtu, o čemer več piše prispevek Kje najti magnezij v naravni obliki. Priporočeni dnevni vnos magnezija je vsaj 300 mg za ženske in 350 mg za moške.
Solata je tudi naravni vir joda, ki je bistvenega pomena za delovanje ščitnice. Kot opozarjata prispevka Jod je poleti najpomembnejši mineral in 4 stvari, da se izognete težavam s ščitnico, je jod nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov in normalno presnovo. Ker hrana v Sloveniji vsebuje razmeroma malo naravno prisotnega joda, so vsi naravni prehranski viri tega minerala – vključno z zeleno solato – še toliko bolj dragoceni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima pomanjkanje joda danes še vedno približno 2 milijardi ljudi po vsem svetu.
Niso vse solate enako hranilne. Temnejše sorte (rdeča solata, rukola, radiči) praviloma vsebujejo več antioksidantov in mineralov kot svetlejše. Preberite si, kdaj je zelena solata lahko problematična – nekatere okoliščine in zdravstvena stanja namreč zahtevajo previdnost. Za raznolikost pa vam priporočamo, da solato kombinirate z drugimi vrstami zelenjave, saj, kot kaže prispevek o prednostih sezonske zelenjave, telo z menjavo zelenjave dobi stalno izmenjavo koristnih hranil.
Zelena solata je morda najpreprostejša, a hkrati ena najmodrejših prehranski odločitev, ki jo lahko naredite vsak dan.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
